Mediji in njihova bližnja prihodnost

Mediji in njihova bližnja prihodnost

Začetek leta je za naše podjetje pomenil pomembno prelomnico. Družini spletnih portalov, kjer je posebej opazen Portal24, smo dodali še linearni medij. Prevzeli smo televizijo Gea TV Plus, ki danes, dobrega pol leta kasneje, s svojo prenovljeno programsko shemo vedno bolje odgovarja potrebam in interesom gledalcev. Program vključujejo raznolike vsebine – od poglobljenih pogovornih oddaj, ki osvetljujejo dogajanje v družbi, do navdihujočih oddaj o potovanjih in zdravju ter ostre analize političnih dogodkov v oddaji Direktno.

Kljub temu se, ko pogledam širše na medijski prostor, vseeno težko izognem razmišljanju o izzivih, ki segajo onkraj vprašanj lastništva ali konkretne programske vsebine. Največja dilema, ki preveva medijsko krajino, je seveda prihodnost medijev.

Smrt tradicionalnih medijev

Že leta poslušam napovedi o “smrti” časopisov in televizije. Ta tema se pojavlja znova in znova, podprta s statistikami, ki kažejo na upad naklad časopisov, nižanje gledanosti televizijskih programov in naraščajočo priljubljenost digitalnih platform. Res je, številke se spreminjajo in mnogi tradicionalni mediji se soočajo s hudimi pritiski. Vendar pa je kljub tem trendom očitno, da časopisi in televizija še zdaleč niso mrtvi.

Ni dovolj zgolj vedeti, da se je nekaj zgodilo.

Zakaj? Ker ljudje še vedno potrebujemo informacije in ker informacije same po sebi niso dovolj. Potrebujemo tudi kontekst in interpretacijo, da lahko razumemo, kaj se dogaja okoli nas. Ni dovolj zgolj vedeti, da se je nekaj zgodilo. Želimo vedeti, zakaj se je zgodilo, kako vpliva na nas in kaj lahko pričakujemo v prihodnje. Čeprav tehnologija spreminja način dostopa do informacij, potreba po zanesljivih virih, poglobljenih analizah in vsebinah, ki presegajo površinsko poročanje, še dolgo ali mogoče celo nikoli, ne bo izginila.

Ljudje še vedno potrebujemo informacije, kontekst in interpretacijo.

V Sloveniji, kjer je medijski prostor močno deformiran, tržne zakonitosti v njem že dolgo ne veljajo. Mediji niso le orodje obveščanja temveč so pogosto tudi podaljšana roka politike. In to velja za vse politične opcije. Ta pojav vodi do ustvarjanja tako imenovanih “balončkov” – ozkih komunikacijskih mehurčkov, kjer ljudje slišijo samo tisto, kar potrjuje njihove obstoječe poglede. Posledično ne postajamo bolj enotni, kot bi morda kdo pričakoval, ampak bolj razdeljeni in – odkrito rečeno – poneumljeni.

Kje je kritični razmislek?

V poplavi informacij se namreč vedno bolj oddaljujemo od kritičnega razmisleka. Namesto da bi spremljali več različnih virov in si ustvarili svoje mnenje, se ljudje vse pogosteje zatekajo k virom, ki jih “tolažijo” in potrjujejo njihovo resnico. Paradoksalno je, da nas to, kar naj bi nas v družbi povezovalo tj. množični mediji in njihova dostopnost, vedno bolj razdvaja.

V Sloveniji je medijski prostor močno deformiran in tržne zakonitosti že dolgo ne veljajo.

Ko razmišljam o prihodnosti medijev, se pogosto sprašujem, ali bo ta res pripadala platformam, kot je X (nekdanji Twitter), ali morda drugim tehnološkim inovacijam, ki se šele razvijajo. Družbena omrežja in digitalne platforme so v zadnjih letih gotovo močno preoblikovale način, kako pridobivamo in delimo informacije. Ponujajo hitrost, dostopnost in možnost neposredne komunikacije med ustvarjalci vsebin in občinstvom. Toda ob vseh teh prednostih prinašajo tudi velike izzive, kot so širjenje dezinformacij, pomanjkanje uredniške odgovornosti in poplavo vsebin, ki pogosto vodijo k prenasičenosti in izgubi fokusa.

Prepričan sem, da prihodnost medijev ni odvisna zgolj od tehnologije. Tehnologija je res pomembno orodje, vendar ni cilj sama po sebi. Lahko omogoči hitrejši dostop do informacij, a če tem informacijam ni mogoče zaupati, ne prinaša dodane vrednosti. Ključ prihodnosti medijev zato leži drugje. Leži v zaupanju in zaupanje je tista valuta, ki bo določila, kdo v medijskem prostoru bo preživel in kdo bo izginil.

Zaupanje je tista valuta, ki bo določila, kdo v medijskem prostoru bo preživel in kdo bo izginil.

Zaupanje pa ni abstrakten pojem. Pomeni zaupanja vredne posameznike – komentatorje, analitike in novinarje – tj. ljudi, ki si gradijo ugled na doslednosti, integriteti in strokovnosti. To so posamezniki, ki ne podajajo le informacij, temveč jih tudi razlagajo, kontekstualizirajo in izpostavljajo širši pomen za družbo. Njihova prisotnost in delovanje bosta vedno ključna, ne glede na to, ali delujejo na družbenih omrežjih, v televizijskih studiih ali v uredništvih časopisov.

Politični profil medija ni težava

Politični profil medija sam po sebi ni težava. Ljudje razumemo, da obstajajo levi, desni, konzervativni, progresivni, liberalni itd. mediji. Ne smemo namreč pozabiti, da se mediji ne razvijajo v vakuumu temveč v družbenem kontekstu, kjer se pričakovanja in potrebe občinstva spreminjajo. Težava tako nastane, ko nam mediji nudijo ideologijo, zavito v celofan objektivnosti. Tak pristop ni le nepošten, ampak škodljiv za javno razpravo. Ljudje, ki verjamejo, da spremljajo objektivne informacije, se namreč ne zavedajo, kako močno jih usmerja prikrita agenda.

Težava nastane, ko nam mediji ponujajo ideologijo, zavito v celofan objektivnosti.

Objava Mediji in njihova bližnja prihodnost je bila najprej objavljena na Portal24.