Medi(n)teran: Praznična Istra

V tokratni rubriki Medi(n)teran se bomo posvetili za mnoge najlepšemu delu leta, prazničnemu decembru oziroma dnevom okrog božiča. V hrvaškem delu Istre se v tem času vrstijo različni običaji, ki se prenašajo iz roda v rod in jih generacije dandanes še naprej spoštujejo. Vse skupaj se začne s prižigom lučk na mestnih in vaških trgih ter ulicah, nadaljuje pa se s praznovanjem božiča, novega leta in praznika Svetih treh kraljev.

Praznični čas se uradno začne s prihodom prvega dobrega moža Miklavža. V tistih dneh se navadno razsvetlijo vsa mesta in nič drugače ni niti v Istri. Božične dekoracije, inštalacije, razstave, lučke in zavese naredijo kraj še posebej čaroben in pravljičen, tako da ljudem ne pride do živega niti hladnejši zrak. Nekoč so imele v Istri vse hiše ognjišče, ki je imelo na predbožični večer pomembno vlogo. Takrat se je namreč iz gozda prineslo velik štor, ki je moral goreti vse do praznovanja Svetih treh kraljev. Predpostavljalo se je namreč, da se s tem ognjem greje dete Jezus, ki s svojo svetlobo razsvetljuje pot trem kraljem. Naslednja stvar, ki ne sme manjkati v istrskih domovih, so jaslice. Na Badnjak, kot predbožičnemu večeru pravijo Hrvati, se na novo nabrani mah postavi hlevček, vanj ter okrog njega pa se postavi figurice Jezusa, Device Marije, Sv. Josipa, pastirje, angele, svete tri kralje in številne živalice. V Žminju vsako leto poteka tudi razstava božičnih jaslic, kjer se predstavijo umetniki in razstavljalci iz cele Istre, medtem ko so v Svetem Lovreču svetovno znane žive jaslice, kjer lahko občudujete prave ljudi, mojstre starih obrti, in domače živali, ki prikazujejo, kako se je nekoč trgovalo in pisalo. Hkrati na bližnjih stojnicah ponujajo vsako leto tudi domače kulinarične specialitete in ročno izdelane okraske in spominčke, ki jih lahko mimoidoči kupijo.

V Istri se je za božič pripravljalo tudi tradicionalne jedi, ki so na prazničnih mizah prisotne še danes. 24. decembra se je za večerjo vselej jedel bakalar na belo s pasuticami (vrsta testenin), slane sardine in čičerikino mineštro. Obvezne so bile tudi sladice, vse od fritul, kroštol, božičnih kolačev in piškotov. Po obilnem obedu je sledil odhod na polnočno mašo oziroma polnočnico. V nekaterih krajih Istre se je obdržal tudi običaj koledanja. Koledniki so bili moški, ki so hodili po vasi od hiše do hiše in prepevali cerkvene pesmi, s katerimi so častili praznike, še posebej pa svete tri kralje. Običajno so sosede obiskali med novim letom in praznikom Svetih treh kraljev, domačini pa so jih na vratih postregli z vinom, klobasami, jajci in sladicami. Kot smo lahko začutili, so običaji v hrvaškem delu Istre precej podobni tistim v slovenski Istri, kar ni nič čudnega, saj navsezadnje prebivalstvo ločuje zgolj mejni prehod.

Andraž Velkavrh