Čeprav je do naslednje faze razvoja manjkal le še blagoslov upravave podjetja, je projekt bil preklican še preden je javnost uspela izvedeti zanj. Zakaj? Ker bi s tem Mazda prekršila enega izmed pravil recepture legendarne MX-5.
Mazda MX-5 je že od nekdaj zvesta svojemu purističnemu receptu: štirivaljni motor, nizka masa in popolno ravnovesje le-te. A nedavno razkritje Christiana Schultzeja, vodje razvoja pri Mazdi Europe, je dvignilo precej prahu med ljubitelji bencinskih hlapov. Razkril je namreč, da so Mazdini inženirji pred približno 20 leti v lastni režiji in po službi ustvarili unikaten, skorajda “prepovedan” prototip z 2,5-litrskim V6 motorjem. Čeprav projekt nikoli ni dobil uradnega blagoslova uprave, dokazuje, da so si tudi znotraj tovarne nekateri želeli več surove moči pod pokrovom tega legendarnega roadsterja.
Tehnično gledano bi takšna nadgradnja Mazdo MX-5 postavila v povsem drug razred. Časovnica projekta (okoli leta 2006) namiguje, da so za osnovo uporabili generacijo NC, vanjo pa “zapakirali” 2,5-litrski agregat serije K. Ta bi avtomobilu zagotovil okoli 200 KM (147 kW), kar je bilo za tiste čase približno 30 konjičev več od takratnega najmočnejšega dvolitrskega serijskega modela. Čeprav so ljubitelji predelav v MX-5 vstavljali že vse od V8 do V12 motorjev, bi bil tovarniški V6 tisti idealni “vmesni korak”, ki bi ohranil nekaj uglajenosti, a dodal še kako zaželen navor in značilen zvok šestvaljnika.



Vendar pa se je projekt ustavil pri fiziki in estetiki. Schultze je priznal, da končni rezultat “vizualno ni bil privlačen”, saj je bil V6 motor previsok za nizek motorni prostor. Da bi ga stlačili pod pokrov, bi morali žrtvovati elegantno linijo nosu, kar je za avtomobil, ki stavi na obliko, preprosto nesprejemljivo. Še večja težava je bila razporeditev teže. Težji motor bi neizogibno porušil sveti gral Mazde MX-5 – razmerje 50 : 50 med obema osema. Težji nos bi pomenil slabšo vodljivost v zavojih, kar bi ob visokih stroških za prilagoditev varnostnim in emisijskim standardom projekt naredilo ekonomsko nesmiseln.
Danes, v letu 2026, Miata še vedno ostaja zvesta svojemu štirivaljnemu izročilu. Najmočnejša serijska različica doslej ostaja japonska posebna serija 12R s 197 KM (145 kW), kar pomeni, da magična meja dvestotih konjev v serijski proizvodnji še vedno ni bila uradno prebita. Medtem ko ljubitelji še vedno sanjajo o večji moči, nam zgodba o tem V6 prototipu služi kot opomin na Mazdino filozofijo: včasih je manj dejansko več, in popolna vodljivost je pomembnejša od golih številk na papirju.

2 hours ago
17










English (US)