Matjaž Farič pred 21. edicijo festivala Front@. Združevanje hip hopa in sodobnega plesa je dalo ustvarjalcem nek nov zagon!

1 day ago 32

Pogovor s koreografom, režiserjem, pedagogom Matjažem Faričem, ki je tudi umetniški vodja festivala Front@, ki se bo odvijal med 25. in 29. avgustom v Murski Soboti.

Dragi Matjaž, dobrodošel na Paradinem portalu in najavljava 21. edicijo festivala Front@. Komu vse pa boš izrekel dobrodošlico med 25. in 29. avgustom v Murski Soboti?
Najprej bom izrekel dobrodošlico zvestemu občinstvu, zaradi katerega festival nastaja in obstaja. Med ustvarjalci pa bom pozdravil izvrstno britansko skupino, Gandini Juggling ki združuje žongliranje in ples, skupino Filipe Lourenço/ Plan K iz Francije, ki združuje sodobni ples z berberskim tradicionalnim plesom, pa grško plesalko in koreografinjo Vasiliki Papapostolou, ki v svojem plesu združuje sodobni ples, fizično gledališče in elemente hip – hopa, slovenskega ‘enfant terribla’ plesa in gledališča Jana Rozmana, ki tokrat združuje ples, stand up in nove tehnologije. Po lanskem uspehu na festivalu se vrača slovenski dvojec Fabla, ki v svojem pristopu združuje elemente novega cirkusa in plesa. Ta se bo predstavil v istem večeru z italijanskim koreografom Jacopom Jenno, ki v predstavi Manifestus ustvari pravo poezijo rok v nepretencioznem združevanju prvin hip hopa in sodobnega plesa. Predstavili bomo še kratka dela avtorjev iz Francije, Španje in Italije v izboru pod skupnim naslovom Odprto mesto, fotografsko razstavo slovenskega plesalca in fotografa Gorana Turnška, ki živi na Nizozemskem, pa film Share starega znanca festivala Boruta Bučinela, predstavili bomo izbrane mlade plesalce s tekmovanja OPUS1, v festivalskem uvodu se bodo predstavili člani Društva za sodobni ples Slovenije v sodelovanju s skupino En-Knap in koreografinjo Sofio Mavragani in še bi lahko našteval. Skratka, čaka obsežen in pester program.

Zakaj ravno ti kreativci, kaj se je pletlo v tvoji glavi, ko si oblikoval program, kaj te je vodilo? Si želiš preverjene projekte ali te inspirirajo tudi takšni malo bolj tvegani?
V letošnjem programu sem skušal združiti zelo različne predstave za različna ciljna občinstva. Vsem predstavljenim delom je skupno združevanje različnih slogov, načinov in pristopov. Kot zanimivost – eno predstavo bomo izvedli tudi v Domu starejših.

Kako usklajuješ koncept festivala s svojimi idejami? Kako balansiraš med željami in realnostjo?
Ja, to je pa težko, ker obstaja tako obsežna, kvalitetna in raznolika produkcija skoraj na vseh celinah. Včasih se pri sestavljanju programa počutim kot otrok v trgovini z igračami. Prvo sito je okvirna ideja koncepta posamezne izdaje festivala, nato pa nastopi kruta realnost, stroški in tehnične zahteve, pri katerih igra največjo vlogo velikost odra. Tukaj je še možnost izvedbe na točno določen datum. Potem pa se začne zlaganje sestavljanke , ki mora imeti neko rdečo nit in primerna prizorišča in načine predstavitve. Zgodi se tudi, da se v že skoraj zaključenem programu moramo odreči kakšni predstavi, ker se pojavi niz nepredvidenih težav, na primer, premalo prostih sob v hotelih na točno določene datume.

Poslušam, da oblika festivalov ni več tako atraktivna kot nekoč. Tudi ti poskušaš obuditi program skozi celo leto. Se ti zdi, da je prišlo do nekega razpotja, do nuje o razmišljanju o drugačni obliki ali pač ne?
Menim, da je festivalizacija kulture dosegla svoj vrh. Zato je pri decentralizaciji kulture potrebno razmišljati o razpršenem dogajanju skozi vse leto. Nekajkrat smo festival Front@ organizirali na začetku šolskega leta in takrat je bilo obiskovalcev veliko več.

Kaj se je v sodobnem plesu v zadnjih letih najbolj spremenilo in česa se še vedno najbolj oklepajo ustvarjalci?
V zadnjih desetletjih je združevanje hip hopa in sodobnega plesa dalo ustvarjalcem nek nov zagon. Taka ekstatičnost in senzibilnost sta v sodobnem plesu dodobra premešali avtorske poetike, ki so se zmeraj bolj rojevale skozi teoretske razmisleke. Zmogljivost in ekspresivnost telesa – instrumenta je spet stopila v ospredje. Pa saj, sodobni ples je zanimiv prav zaradi vseh teh zelo različnih načinov ustvarjanja, razmišljanja in predstavljanja.

Vsako leto tudi napišem, da je konec avgusta plesna gneča na liniji Ljubljana – Maribor – Murska Sobota. Mladi levi, Platforma in Front@ si sledijo eden za drugim. Ste seveda različni v ‘ponudbi’, se ti zdi, da ‘povpraševanje‘ sledi programu?
Res je. Je pa občinstvo na Mladih levih tako, ki zelo redko, večina pa nikoli ne pride na Fronto, tudi, ko se festivalsko termina ne prekrivata. Razdalja od Ljubljane do Murske Sobote je pač daljša od razdalje med Mursko Soboto in Ljubljano. S festivalom Platforma, pa se že nekaj let zapovrstjo dogovarjamo in usklajujemo, tudi njihovih gledalcev pride na Fronto kar nekaj. In to že vrsto let.

Se je v Murski Soboti skozi leta skozi Front@ in tvoj angažma izoblikovala publika za ples oz. sodobni ples?
Festivalska publika je specifična. Za publiko, ki bi obiskovala gostujoče predstave tudi med letom, pa se bo treba posebej potruditi. Veliko vlogo pri obisku igra tudi vreme in obdobje v letu. Ob lepem sončnem vremenu poleti je izven festivala zelo težko privabiti gledalce v dvorano.

Je mogoče danes občinstvo zahtevnejše ali samo bolj neučakano?
Občinstvo na Fronti je v dvajsetih letih videlo že marsikaj in je zelo dobro informirano o kvaliteti mednarodne in slovenske produkcije na področju sodobnega plesa. Nenazadnje so nekatere predstave, ki smo jih gostili na Fronti, postale tudi referenčne v mednarodnem prostoru.

Kaj mora imeti predstava, da te po vseh letih kolikor si plesno aktiven še vedno vrže iz tira?
Predvsem mora biti iskrena, telesna, dobro premišljena in z veliko mero senzibilnosti.

Če bi moral letošnjo Front@ opisati s tremi besedami – katere bi bile?
Mokro, berberski ples, in rolerji. No, to je že pet besed…
Hvala in naj bo uspešno!
Hvala. Upam, da se vidimo na 21. Front@.