MATEJ MERTIK – NIMFE, LJUBICE VSEH MORIJ

7 hours ago 4

ARTICLE AD

Slovenski pesnik in pisatelj Matej Mertik je pri Založbi knjig v zbirki Sprejeto Kulturnega centra Maribor objavil svojo novo pesniško zbirko z naslovom Nimfe, ljubice vseh morij (2025). To je po romanu in dveh potopisnih delih umetnikova druga pesniška zbirka. Oblikovanje in prelom je opravila Tina Horvat, sliko na naslovnici je s pomočjo umetne inteligence ChatGPT (Open AI) ustvaril avtor pesniške zbirke, prav tako sliko na zadnji platnici. Prva je abstraktna, takšna, na kateri je treba njen pomen šele razvozlati in si ga razlagati soustvarjalno, na drugi pa je upodobitev golega telesa skrivnostnega dekleta, morda nimfe; na njenem hrbtu je črn krog, zeleni lasje valovijo v vetru.

Omeniti velja, da Matej Mertik ni samo besedni umetnik, temveč je tudi uveljavljeni znanstvenik. Kot je navedeno na spletu, je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, na isti Fakulteti je kasneje tudi doktoriral. O spletni in informacijski tehnologiji predava na več slovenskih fakultetah, sodeluje pri mednarodnih raziskovalnih projektih, je vabljeni predavatelj na mednarodnih znanstvenih srečanjih, objavlja članke ter je soavtor znanstvenih monografij. Matej Mertik je dejaven tudi na glasbenem področju. Pet let je bil član opernega orkestra Slovenskega narodnega gledališča Maribor in član Mariborske filharmonije, še vedno pa sodeluje v ormoški glasbeni ska-punk zasedbi Pridigarji. Je eden od ustanoviteljev in v zadnjem času tudi predsednik Kluba prleške akademije, ki si prizadeva povezovati doktorice in doktorje znanosti iz Prlekije. Leta 2012 je ustanovil Amato fundacijo za podporo umetnikom, ki trpijo za posledicami možganskih poškodb in bolezni (Barbara Rižnar, Obrazi slovenskih pokrajin).

Pesniška zbirka Nimfe, ljubice vseh morij je zrelo in vznemirljivo umetniško delo. Pesnik uvaja številne vsebinske in slogovne novosti ter piše v samosvojem jeziku. Domiselno povezuje vračanje v antiko in očaranost nad morjem ter z izbranimi besedami opisuje dogajanje, v katerem ohranja skrivnosti, tu in tam posredovane nekoliko nadrealistično in že skoraj mistično. Omenja znane in manj znane ljudi, morda bližnje in osebe iz svoje okolice, v verz se prikrade tudi Tomaž Šalamun.

Kar nekaj Mertikovih pesmi bi bilo mogoče imeti za impresije, v drugih poet izraža svoj odnos do sveta in narave ter oblikuje refleksije, v katerih sta očitna poosebljanje in raznovrstna simbolika, na primer simbolika sonca in morja. V verze vstopajo tudi bogovi, toda ta bitja čedalje bolj izgubljajo svojo moč, zmožnost odločanja in uravnavanja človekovega ravnanja, vsega tistega, s čimer so se kitili v antiki. Zdaj ima poglavitno veljavo pesnik sam, ustvarjalec, ki zmore začudenje in se hkrati predaja občudovanju vsega tistega, kar se dogaja zunaj njega. »Pesnik med kamni, / pesnik na poteh, pesnik v čevljih. Kako lepo.«

Odvrne se od starih Titanov, odloži mobilno napravo in se prepusti mirnemu odtekanju časa. Ljubezen je tista, ki ljudi zdrami ter jih spremeni v nova in drugačna bitja, takšna z domišljijo in globokimi občutki. Pesnik je tudi prizanesljiv opazovalec. Iz davnih časov se v njegove stihe vrne Odisej, marce razigran, a še vedno nekdo, ki se vrača in se bo nazadnje tudi vrnil. Odisej je imel rad odtise svojih ogromnih dlani, toda temu ni pripisoval posebne pozornosti. Kakor koli že, prijateljeval je z bogovi in boginjami in »celo več kot to, in tako je / do naslednjega jutra bilo vse mirno, / vse pripravljeno in/ vse nared.« Pri tem je Odisej skušal ohranjati svojo voljo; to mu je kdaj pa kdaj uspevalo, drugič je moral kloniti.

V nekaterih pesmih je zaznati porajajočo se nežnost, v drugih je drobec otožnosti, so take, v katere se vrineta zamaknjenost nad lepoto in slutnja smrti. »Sam minevam med odsevi čajevcev / in tišino svetle brezčasnosti.« Pesnik Matej Mertik nas spodbuja k nečemu, kar je videti kot samodejna poetičnost, celo nerazumevajočemu in takemu, kot pravi, ki ne potrebuje nikakršnih pojasnil. Povabi nas, da dvignemo tančico, pod katero so privzdignjena in subtilna sporočila, odvrnemo pogled od zla, ki grozi in uničuje ljudi v današnjem kaotičnem svetu, ter prisluhnemo mamljivi pesmi zapeljivih nimf, ljubic vseh morij, in to zato, da bi še lahko verjeli v ljubezen in dobre stvari.

Marija Švajncer

Read Entire Article