.jpg)
4 hours ago
26
ARTICLE AD
11. november v Sloveniji že stoletja pomeni nekaj več kot le praznik svetega Martina. To je dan, ko mošt uradno postane vino in ko vinogradniki, ljubitelji vina in kulinarični navdušenci po vsej državi obeležijo zaključek trgatve. Letos se martinovo praznuje z optimizmom, saj po lanskem skromnem pridelku vinogradniki napovedujejo dobro letino.
Podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) razkrivajo zanimivo podobo slovenskega vinogradništva, ki ostaja ena od osrednjih gospodarskih in kulturnih dejavnosti podeželja.
Slovenska vinorodna pokrajina v številkah
Slovenija ima okoli 14.102 hektarja vinogradov, kar pomeni, da je vinogradništvo prisotno v skoraj vsakem delu države. Na teh površinah raste več kot 55 milijonov trsov, večinoma belih sort grozdja, ki predstavljajo kar 69 odstotkov vseh zasajenih površin.
Lani je bil pridelek izredno skromen. Povprečni pridelek je znašal 4,8 tone grozdja na hektar, kar je 13 odstotkov manj kot leto prej in kar 25 odstotkov manj od povprečja zadnjih desetih let. Takšen rezultat je pomenil najslabši letnik od začetka spremljanja statističnih podatkov.
Razlogi so bili predvsem vremenski – dolge pomladi, obilne padavine in poletne nevihte so prizadele številne vinograde, kar je zmanjšalo količino in kakovost pridelka.
VinogradLetos vinogradniki pričakujejo boljšo letino
Po zahtevnem letu 2023 se vinogradniki letos veselijo količinsko boljše letine. Po ocenah SURS naj bi bele sorte dale okoli 62.600 ton grozdja, kar je povprečno 6,5 tone na hektar. To je približno 3 odstotke več od desetletnega povprečja, kar kaže, da so pogoji za rast letos precej ugodnejši.
Tudi rdeče sorte bodo obrodile dobro. Na 4.230 hektarjih rdečih vinogradov naj bi obirali okoli 26.400 ton grozdja, kar pomeni 6,2 tone na hektar, oziroma 2 odstotka več od povprečja.
Zaradi stabilnih vremenskih razmer, manj bolezni in zmerne suše so trte letos dozorevale enakomerno, kar se bo poznalo pri kakovosti vina, zlasti pri belih sortah, ki tvorijo večino pridelka.
Vinska letina 2023 in poraba vina
V tržnem letu 2023/2024 je bilo v Sloveniji pridelanih 555.000 hektolitrov vina. Tudi pri vinu so prevladovala bela – njihova količina je predstavljala 69 odstotkov celotne proizvodnje.
Po izračunih SURS je bila razpoložljiva količina vina na prebivalca 35 litrov, od tega 24 litrov belih vin. Slovenci tako ostajamo narod, ki zna ceniti vino, a se tudi vse bolj zaveda pomena kakovosti pred količino.
V primerjavi z letom prej je skupna količina vina nekoliko upadla, a so vinogradniki poudarjali, da je kakovost ostala visoka, zlasti v vinorodnih okoliših Goriških brd, Haloz, Dolenjske in Vipavske doline.
Cena vina – od domače steklenice do restavracije
Povprečna cena vina se v Sloveniji precej razlikuje glede na kakovost in način prodaje. Lani je bilo treba za liter namiznega vina v trgovini odšteti 2,22 evra, medtem ko je liter kakovostnega vina stal približno 4,96 evra.
V gostinskih lokalih so bile cene precej višje – za liter kakovostnega vina je bilo treba plačati 20,08 evra, kar pomeni, da je bilo treba za ta znesek delati približno 134 minut.
Če upoštevamo povprečno mesečno neto plačo, bi si Slovenec lahko privoščil približno 76 litrov kakovostnega vina v restavraciji. Te številke kažejo, da je vino kljub višjim cenam še vedno del slovenske kulture, a se vse pogosteje uživa doma, v družinskem krogu.
Izvoz in uvoz slovenskega vina
Slovenija je v letu 2024 izvozila vina za 18,6 milijona evrov. Največ izvoza je bilo namenjenega v Združene države Amerike (19 odstotkov), sledili sta Hrvaška (16 odstotkov) in Italija (14 odstotkov).
Največ uvoženega vina pa je prišlo iz Italije (27 odstotkov), s Cipra (24 odstotkov) in Francije (17 odstotkov). Skupno je vrednost uvoza znašala 33,4 milijona evrov, kar pomeni, da Slovenija še vedno uvozi več vina, kot ga izvozi.
Kljub temu slovenski vinogradniki ohranjajo ugled s kakovostnimi butičnimi vini, ki v tujini vse bolj pridobivajo na prepoznavnosti, zlasti na ameriškem trgu.
Martinovo – praznik vina in tradicije
Martinovo ima v slovenski kulturi poseben pomen. To je dan, ko se mošt spremeni v vino, in dan, ko se praznuje delo narave in človeka. Na ta dan po vsej državi potekajo martinovanja, od velikih prireditev v mestih do intimnih praznovanj na domačih dvoriščih.
Obred “krsta mošta” simbolizira prehod iz trgatve v praznični del leta. Mize se šibijo pod težo gosi, rdečega zelja in mlincev, vino pa se toči v čast svetemu Martinu, zaščitniku vinogradnikov.
Martinovo ni le praznik vina, temveč tudi dan, ko se srečajo prijatelji, družine in sosede. Je čas, ko se praznuje delo rok, trte in zemlje.
Martin in Martina – praznovanje po imenih
Statistični urad razkriva še en zanimiv podatek: 11. novembra rojstni dan praznuje 5.732 prebivalcev Slovenije, med njimi 164 Martinov in 171 Martin.
Po zadnjih podatkih je v Sloveniji 8.378 moških z imenom Martin in 7.186 žensk z imenom Martina. To ime, povezano z dobroto in delavnostjo, ostaja eno najpogostejših in najpriljubljenejših v državi.
Martinovo, praznik, SlovenijaVino je del slovenske identitete
Vino v Sloveniji ni le pijača, ampak del kulturne identitete. Z vinom so povezane zgodbe, pesmi, legende in prazniki. Vinorodne pokrajine, kot so Štajerska, Primorska in Dolenjska, so skozi stoletja oblikovale podobo pokrajine in način življenja.
Vsaka vinska klet, vsaka trta in vsaka steklenica nosijo svoj podpis. Slovensko vino je po kakovosti primerljivo z evropskimi, kar potrjujejo številne nagrade na mednarodnih tekmovanjih.
Poleg gospodarskega pomena vino ohranja tudi socialno in kulturno vrednost – povezuje ljudi, ohranja običaje in spodbuja turizem.
Martinovo je praznik prihodnosti
Martinovo danes ni le praznik za vinogradnike, ampak tudi priložnost za promocijo slovenskega turizma in kulinarike. Vina slovenskih pokrajin so vse bolj prepoznavna, turisti pa cenijo domačnost vinskih cest in gostoljubnost kletarjev.
Vse več ljudi spoznava, da vino ni le pijača, ampak zgodba o naravi, človeku in potrpežljivosti. Zato Martinovo ostaja simbol ponosa, praznik hvaležnosti in praznik življenja.
Slovenski vinogradi, čeprav majhni, dokazujejo, da kakovost pogosto raste iz predanosti in tradicije. Letina 2025 bo po napovedih dobra, kar pomeni, da bo prihodnje martinovo spet polno optimizma, vina in zdravic.
Objava Martinovo – praznik vina, trte in dobrega letnika se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)