MANJŠINA: Povišek prispevka, še ni vse izgubljeno

Če ne bo kakšnih rezov, ki so sicer malo verjetni, a jih ne gre izključiti, bo slovenska manjšina v Italiji v letu 2025 iz državnega sklada za zaščitni zakon spet prejela deset milijonov evrov. Ta znesek je že več kot deset let enak in torej ne upošteva inflacije ter posledičnega naraščanja stroškov, kar pomeni, da se vrednost prispevka stalno zmanjšuje. Zato manjšina upravičeno zahteva od Rima prilagoditev in zato povišek prispevka, na kar italijansko vlado stalno opozarja tudi Slovenija.

Po lanskem obisku predsednika slovenske vlade Roberta Goloba v Rimu je kazalo, da bo Italija le povišala prispevek. Premierka Giorgia Meloni, kot je ob obisku pravilno poročal Primorski dnevnik, takrat sicer ni omenjala poviška in ni ničesar obljubila. Da bo do tega prišlo, je ugibal Golob, ki se je pri tem navezal na »novo pozornost«, ki naj bi jo italijanska vlada izkazala slovenski manjšini.

Takrat sta se pojavila dva milijona, o katerih smo nato slišali marsikaj, pri nas in v Ljubljani. Brali smo, da je povišek tako ali drugače vezan celo na zastoj pri izvajanju projekta za tržaški Stadion 1. maj. Sledila so druga ugibanja, med temi tudi nekatera bizarna in neutemeljena, tako da se je okrog teh dveh milijonov evrov v manjšini ustvarila skoraj neke vrste legenda.

Državni prispevki so davkoplačevalski denar in so zato resna stvar. Prav je, da se o njih dogovarjajo v političnih kuloarjih in na meddržavnih srečanjih, na koncu pa odločata vlada in parlament.

Senatorka Tatjana Rojc je v zvezi s »slovenskim« prispevkom ravnala, kot se spodobi za opozicijsko predstavnico. Pripravila je predlog za povišek sklada iz zaščitnega zakona in se dogovorila s svojo Demokratsko stranko (DS), da vloži popravek v poslanski zbornici, ki je bila v prvem branju poklicana za odobritev proračunskega zakona. Vse je potekalo pri belem dnevu in ob spoštovanju parlamentarnih postopkov.

Vlada je nekaj dni kolebala, kaj v resnici narediti s popravkom DS. V pristojni poslanski komisiji ga je najprej dala na stran in si vzela čas za razmislek, nato je to potezo ponovila, na koncu pa ga ni uvrstila v sveženj amandmajev za poslansko skupščino, kar pomeni, da je avtomatično propadel. V resnici brez glasovanja.

Če bi glasovali, bi bil gotovo zavrnjen, saj ima desna sredina tudi v proračunski komisiji široko večino. In tudi če bi popravek DS priromal v poslansko skupščino, bi bila njegova usoda zapečatena, ker je vlada z zaupnico izničila vse predloge opozicije.

Skratka, zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Podoben scenarij je pričakovati v naslednjih dneh v senatu, ki bo proračun, vrh vsega, obravnaval po skrajšanem postopku.

Prva pomembna parlamentarna bitka za povišek prispevka je torej izgubljena. To pa še ne pomeni, da je vse izgubljeno. Vlada in parlament bosta imela v novem letu na voljo veliko zakonskih priložnosti, da prispevek manjšini prilagodita draginji. Za to pa bo potrebna politična volja.