Manj odpadkov, več trajnosti

V torek so v Izoli, v sklopu letošnjega Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, opozorili na problem zavržene hrane. Na dogodku so v sodelovanju s komunalo Izola predstavili nasvete in praktične rešitve za zmanjševanje odpadkov, s poudarkom na vsakodnevni uporabi, namenili pa so ga ozaveščanju občanov in zaposlenih v javnih ustanovah o trajnostnih praksah. Osrednji poudarek letošnjega dogodka je bil namenjen enemu izmed največjih izzivov našega časa – odgovorno ravnanje z odpadki ter oblačili.

Po podatkih državnega statističnega urada je bilo v Sloveniji lani zavrženih 165.000 ton hrane, kar v povprečju predstavlja78 kilogramov na prebivalca. V vseh državah Evropske unije skupaj ta številka dosega kar 59 milijonov ton letno. Največja onesnaževalca v procesu proizvodnje ostajata tekstilna in prehrambna industrija. Metka Magdalena Šori iz Centra ponovne uporabe Izola je ob tem opozorila: »Strošek, ki ga plača okolje, je izjemno visok, potrošniki zavržemo ogromno hrane in oblačil. Številke so resnično zaskrbljujoče in kličejo po spremembah v naših navadah.«

Medtem ko se cena   hrane zvišuje, cena oblačil pada, četudi je tekstilna industrija velik onesnaževalec na več področjih. Že pri pridelavi in barvanju tekstila industrijski obrati onesnažijo velike količine vode. Dr. Alan Hudd je ob podnebnem vrhu politikov COP26 zapisal, da je tekstilna industrija kriva za 20 odstotkov vsega onesnaženja vod na svetu. Tudi način distribucije tekstila in hrane neekološko posega v okolje.

Odsluženi predmeti lahko dobijo novo življenje

Center ponovne uporabe Izola, ki deluje od leta 2019 v prenovljenih prostorih stare pekarne, je pomemben steber trajnostnih praks v lokalni skupnosti. Gre za prvo izmenjevalno središče v regiji, kjer odsluženim predmetom ponudijo novo priložnost.

»Dobrih 70 odstotkov predmetov v našem centru predstavljajo oblačila. Ljudje prinesejo rabljena oblačila, ki jih ocenimo glede na kakovost in stanje, nato pa uporabnikom dodelimo kupone, s katerimi lahko prevzamejo druge predmete ali kose oblačil,«  je pojasnila Šori. Center poleg tega vključuje »zeleni laboratorij«, v katerem potekajo delavnice kreativnega recikliranja.

Posebno priljubljene so izmenjevalnice otroških oblačil, ki jih organizirajo vsakih nekaj mesecev, med drugim tudi na osnovnih šolah. Vse pogosteje pa opažajo mlade uporabnike, ki iščejo stara ter kakovostna oblačila.

Izzivi in priložnosti

Od uvedbe ločevanja odpadkov pri Komunali Izola opažajo, da ostaja na tem področju še veliko rezerve. »Ljudje še vedno ne ločujejo pravilno, kar zmanjšuje učinkovitost celotnega sistema,«, opozarja Robi Flego, direktor Komunale Izola.

Po njegovih besedah bodo v prihodnje okrepili ozaveščanje in uvedli dodatne strategije za zmanjševanje količine odpadkov. »Prihajamo v fazo, ko bo uspešnost zmanjševanja odpadkov odvisna predvsem od nas samih«, je zaključil.

Trajnost v praksi

Dogodek je bil zaokrožen z že tradicionalno medgeneracijsko modno revijo Centra uporabnih predmetov, na kateri so modeli nosili rabljena oblačila. Modna revija je bila jasen opomnik, da je ponovna uporaba tekstilnih izdelkov preprosta in učinkovita pot k zmanjševanju odpadkov.

Program so zaključili z zero waste pogostitvijo, ki je opozorila na povezanost med tekstilno in prehrambno industrijo ter pomen trajnostnih navad v vsakdanjem življenju. S tem pa so obiskovalce spomnili na »zlato pravilo« trajnostnih praks: »Ponovno uporabi, zmanjšaj količino in recikliraj.«

V luči predstavljenih izzivov in priložnosti, ki jih prinašajo trajnostne prakse, postaja nujno, da posamezniki, skupnosti in podjetja sprejmejo celovite ukrepe za zmanjševanje odpadkov. Strokovnjaki za okoljske študije opozarjajo, da bi lahko s ponovnim uporabo in pravilnim ločevanjem odpadkov globalno zmanjšali emisije toplogrednih plinov za do 10 odstotkov. Študija iz leta 2023, objavljena v Journal of Cleaner Production, je pokazala, da imajo lokalni centri za ponovno uporabo, kot je v Izoli Center ponovne uporabe, potencial, da zmanjšajo količino odloženih odpadkov za do 30 % na območjih, kjer so aktivni, hkrati pa krepijo okoljsko ozaveščenost prebivalstva.

S spodbujanjem sodelovanja med javnim sektorjem, podjetji in posamezniki se lahko dosežejo rezultati, ki bodo dolgoročno prispevali k zmanjšanju ekološkega odtisa. Vse to pa nas opominja, da trajnost ni več izbira, temveč nujnost, ki jo moramo vključiti v vsako področje našega življenja.

JAN SLAPAR