Lula v Parizu pozval Macrona k potrditvi sporazuma EU-Mercosur

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, ki se mudi na obisku v Parizu, je francoskega kolega Emmanuela Macrona v luči grožnje ameriških carin pozval k potrditvi prostotrgovinskega sporazuma med EU in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Francija sporazumu namreč še vedno nasprotuje.

“Dragi predsednik Macron, odprite svoje srce za možnost sklenitve sporazuma z našim dragim Mercosurjem. To bi bil najboljši odgovor, ki ga lahko ponudimo v negotovem položaju, ki ga je ustvarila vrnitev unilateralizma in carinskega protekcionizma,” je po srečanju z Macronom v Elizejski palači dejal Lula.

EU in Mercosur, v katerem sodelujejo Argentina, Brazilija, Urugvaj in Paragvaj, sta decembra lani dosegla dogovor o prostotrgovinskem sporazumu, ki bi obema stranema med drugim prinesel nižje carine, enostavnejše carinske postopke in prednosten dostop do določenih kritičnih surovin.

Politični dogovor sta EU in Mercosur po 20 letih pogajanj sicer prvič dosegla že junija 2019, a sporazum zaradi nasprotovanja več članic unije ni bil nikoli ratificiran. Za najglasnejšo nasprotnico sporazuma v trenutni obliki velja prav Francija.

Lula je pozval Macrona, naj vendarle omehča svoja stališča, medtem ko se svet sooča s posledicami carinskih groženj ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa.

Macron je na drugi strani izrazil zaskrbljenost zaradi vpliva sporazuma na francoske kmete in razlik v okoljskih predpisih med EU in državami Mercosurja.

Kritiki sporazuma se med drugim bojijo, da bodo evropski kmetje potisnjeni v brezmilostno cenovno tekmo, skrbi so lani izražali tudi okoljevarstveniki.

Sporazumu med EU in Mercosurjem poleg Francije nasprotujeta Italija in Poljska, pomisleke naj bi imeli tudi Avstrija in Nizozemska. Da bi bil sporazum dokončno potrjen, mora dobiti podporo vsaj 15 od 27 držav članic EU, ki hkrati predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva.

Francija in Brazilija naj bi sicer danes ob obisku predsednika Lule da Silve v Parizu, ki je bil po njegovih besedah namenjen krepitvi strateških vezi med državama, podpisali več dvostranskih sporazumov o sodelovanju na področjih varovanja okolja, tehnologije, obrambe, energetike in zdravstva.