LJUBEZEN KOT TERAPIJA

Predstava o ljubezni, ki ima terapevtski učinek

Estimated reading time: 4 minute

Verjetno vsi poznate pravljico o Princeski in žabi; v kateri po določenem prepričanju princeska poljubi grdo, spolzko in krastavo žabo, in ta se spremeni v prekrasnega princa, s katerim se princeska kasneje poroči in živi srečno v ljubezni do konca življenja. Morda nekoliko boljše kot v drugih pravljicah ponuja ta pravljica predstavo o ljubezni, v kateri ima ljubezen magično terapevtsko moč. Poljub, ki je jasen simbol darovanja ljubezni, ima magično moč.

Spremeni grdo v lepo, zlo v dobro, uniči čarovnijo in prekletstvo.

Predstava o ljubezni, ki ima terapevtski učinek, je zasnovana na zelo enostavni koncepciji dobrega in zla, ki izhaja iz tega, da gre za ljubezen takrat, ko se delajo dobra dela, za zlo pa takrat, ko se dela nekaj slabega. Zlo je potemtakem pomankanje dobrih del, pomankanje ljubezni. Zaradi tega se je zlu potrebno upreti z ljubeznijo in dobro bo premagalo zlo. Z drugimi besedami; Kdor tebe s kamnom, ti njega s kruhom; Po takšni koncepciji ljubezen dobi magično in božansko moč.

Osebe, katerih predstava o ljubezni temelji na ideji o triumfalni ljubezni, čutijo bolj ali manj prikrito nezadovoljstvo, če se nahajajo v ljubezenskem odnosu, v katerem je vse v redu.

Razlog za nezadovoljstvo je v tem, da nimajo možnosti preveriti svoje sposobnosti ljubljenja, svoje ljubezni in zaradi tega takšen ljubezenski odnos doživljajo kot površen. Obstaja samo ena kategorija ljudi, ki se zares spremenijo, ko pride do ljubezenskega odnosa, ki jih zares osreči. To so ljudje, ki jim je ljubezen smisel življenja in ki so postali težavni, kadar takšne ljubezni niso dobili ali ko so bili iz določenega razloga zapuščeni.

Vzrok njihove težavnosti je torej zares pomanjkanje ljubezni in ko dobijo nekoga, ki jih ljubi, enostavno zacvetijo. Ta sprememba ni stabilna, čeprav ni strukturalna, temveč samo funkcionalna ali energetska. Struktura njihove osebnosti se ni spremenila, spremenilo se je samo aktivno ego stanje, iz katerega delujejo.

Dokaz za to je, da ko nastanejo težave v novem ljubezenskem odnosu in se odnos prekine, oseba ponovno postane problematična in to pogosto na enak način, kot je bila pred začetkom ljubezenskega odnosa.

Na tem mestu prihaja do navideznega paradoksa, ki ga prepoznamo v istočasnih trditvah, da drugega ni treba sprejeti in da od njega ni potrebno zahtevati spremembo. Ker v resnični ljubezni drugega ni potrebno ljubiti takšnega, kot je, ker ljubezen ni večna, ni potrebno pričakovati, da se bo drugi zaradi ljubezni povsem spremenil. Na tem mestu prihaja do navideznega paradoksa, ki ga prepoznamo v istočasnih trditvah, da drugega ni treba sprejeti in da od njega ni potrebno zahtevati spremembe.

Razrešitev tega paradoksa je po eni strani v ločevanju bistvenih lastnosti neke osebnosti, od tistih, ki so površinske in nepomembne, po drugi strani pa po načinu izbire partnerja.

Potrebo je izbrati partnerja, ki je primeren takšen, kot je in ima za nas dovolj vrednih  kvalitet in nas njegove pomanjkljivosti ne motijo preveč. To pomeni, da je partner sprejet s svojimi bistvenimi lastnostmi takšen, kot je in se od njega lahko zahteva samo sprememba določenega vedenja, ki po definiciji ni ključna na napredek odnosa.

Preberite tudi PARTNERSKI ODNOS: NASPROTJE ALI PODOBNOST? in PRAVI OBRAZ LJUBEZNI

The post LJUBEZEN KOT TERAPIJA appeared first on Horoskop.si - Novice in zabava iz področja astrologije.