Ljubezen brez zaščite: Spolno prenosljive bolezni med starejšimi

Spolno prenosljive bolezni (SPB) niso več samo problem mladih. V zadnjih letih se epidemiologi vse pogosteje srečujejo z nenavadnim trendom – porastom spolnih okužb med starejšimi odraslimi. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da se vsako leto na novo okuži kar 125 milijonov ljudi, in čeprav Slovenija ostaja pod evropskim povprečjem, se število okužb postopno povečuje tudi pri nas.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo med letoma 2011 in 2020 prijavljenih 456 novih diagnoz okužbe s HIV, najpogostejše spolno prenosljive okužbe v Sloveniji pa ostajajo genitalne bradavice, klamidija, nespecifični uretritis, sifilis, genitalni herpes in gonoreja. V nacionalni raziskavi o spolnem vedenju prebivalcev iz leta 2016 je vsak dvajseti spolno izkušeni prebivalec, star med 18 in 49 let, poročal, da je v življenju že imel eno od spolno prenosljivih okužb. Toda novejši podatki kažejo, da se okužbe vse pogosteje pojavljajo tudi v starostnih skupinah nad 60 let.

Čeprav družba spolnost pogosto povezuje z mladostjo, raziskave kažejo, da imajo tudi starejši živahno spolno življenje. Po podatkih evropskih raziskav je v starostni skupini od 70 do 80 let spolno aktivna polovica moških in približno petina žensk. »Današnji upokojenci so bolj zdravi, telesno dejavnejši in odprti do spolnosti, kot so bile prejšnje generacije. Marsikdo v zrelih letih ponovno vstopi v razmerje po ločitvi ali vdovstvu, zato se poveča število novih spolnih partnerjev – in s tem tveganje za okužbe,« je za časopis Delo pojasnila spolna terapevtka dr. Frosina Krstanoska.

Raziskava britanske Agencije za zdravstveno zaščito je pokazala, da se je med starejšimi od 65 let število diagnoz klamidije, gonoreje in sifilisa v zadnjih desetletjih povečalo za večkratnik – klamidija kar za sedemkrat.

Strokovnjaki navajajo več razlogov, zakaj se število spolno prenosljivih okužb med starejšimi povečuje. Eden glavnih je redkejša uporaba kondomov. Starejše generacije so odraščale v času, ko HIV še ni bil svetovni problem, spolno prenosljive bolezni pa so bile redkejše, zato zaščito pogosto povezujejo le s preprečevanjem nosečnosti, ki z leti ni več aktualna. Pomemben vpliv ima tudi večja dostopnost zdravil za erektilno disfunkcijo, kot sta Viagra in Cialis, ki moškim omogočajo, da tudi po šestdesetem letu ohranijo aktivno spolno življenje. Podobno vpliva uporaba estrogenskih krem in hormonskih tablet pri ženskah po menopavzi, saj te preprečujejo suhost nožnice in s tem olajšajo spolne odnose.

Sodobne tehnologije pa so odprle še eno novo poglavje – spletnih zmenkov in potovanj v tujino. Digitalne platforme omogočajo, da starejši lažje spoznavajo nove partnerje, pogosto tudi iz drugih okolij ali držav, kar povečuje tveganje za okužbe. Kot izpostavlja revija Sexually Transmitted Infections, so prav spletni zmenki, potovanja, nova zdravila za erektilno disfunkcijo in vse večja odprtost do različnih spolnih skupnosti, med glavnimi dejavniki, ki prispevajo k širjenju spolno prenosljivih bolezni v zrelih letih.

Znanstveniki poudarjajo, da so ženske v menopavzi bolj dovzetne za okužbe. Zmanjšanje ravni estrogena vpliva na vlažnost in elastičnost vaginalnih tkiv, kar oslabi naravno zaščitno pregrado in poveča možnost vnetij ter prenosa mikroorganizmov. Poleg tega so simptomi spolnih bolezni pri starejših pogosto manj izraziti ali pa jih zamenjajo za druge zdravstvene težave.

Okužbe s klamidijo ali gonorejo lahko pri starejših ženskah dolgo ostanejo neopažene, ker so simptomi blagi ali podobni težavam v menopavzi. Posledice pa so lahko resne: vnetja, neplodnost, težave s sečili in povečano tveganje za druge okužbe, tudi HIV.

Kljub temu, da je spolnost v starosti pogosto tabu, zdravniki poudarjajo, da gre za naraven del življenja in da ima številne koristi – od krepitve imunskega sistema do zmanjševanja stresa in depresije. Toda tudi pri 60. ali 70. letu velja pravilo: zaščita je pomembna.

Po ocenah spolne medicine ostane moški pri 55 letih povprečno še 15 let spolno aktiven, ženska pa deset let. Moški brez kroničnih bolezni lahko spolno aktivnost ohrani celo do pozne starosti.

Večina starejših se o spolnosti z zdravnikom nikoli ne pogovarja. V ambulantah zato okužbe pogosto odkrijejo pozno, ko so že povzročile zaplete. Zdravniki si želijo, da bi bilo o tej temi več odprtosti, tako med posamezniki kot tudi v zdravstvenih ustanovah. Opozarjajo tudi na to, da bi bilo treba v domovih za starejše in pri družinskih zdravnikih več pozornosti nameniti spolnemu zdravju, tako pri pregledih kot pri izobraževanju.

Spolnost v starosti ne pomeni le telesnega užitka, temveč tudi čustveno povezanost, bližino in občutek mladosti. Toda v času, ko spolno prenosljive bolezni ne poznajo starosti, je odgovornost do sebe in partnerja ključna. Starejši se lahko – tako kot mlajši – odločijo za varno, zadovoljivo in zdravo spolno življenje. Z nekaj previdnosti, rednimi pregledi in pogovorom z zdravnikom pa se lahko izognejo tveganjem, ki jih prinaša tiha epidemija sodobnega časa.

Petra Znoj