Lisjak Gabrijelčič po volitvah na Madžarskem pričakuje spremembo sistema

Na Madžarskem bo po zmagi opozicijske Tisze Petra Magyarja na volitvah prišlo do spremembe ustavnega sistema, je za STA ocenil politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič. Posledic za slovensko gospodarstvo po porazu premierja Viktorja Orbana ne pričakuje. Bodo pa poniknile investicije, namenjene nekaterim medijem in določeni politični opciji, meni.

Da so Madžari v nedeljo glasovali za spremembo sistema, ki ga je v letih 2011 in 2012 sprejela Orbanova stranka Fidesz, je bilo po besedah Lisjak Gabrijelčiča jasno že v volilni kampanji in na volilni dan, še posebej pa ob nastopu Magyarja po objavi prvih izidov. Vodja Tisze je takrat jasno povedal, da ne gre le za konec Orbana temveč za konec celega kroga okrog njega, napovedal je tudi radikalen rez z dosedanjim sistemom.

“To nedvomno pomeni tudi spremembo ustave, s katero je mogoče tudi začeti razgradnjo izjemno kapilarnega sistema institucij in mrež, ki so tesno povezane z vlado,” je dejal Lisjak Gabrijelčič. Po njegovih besedah je pričakovati tudi reformo sodstva in začetek kazenskih postopkov zoper Orbana in njegove najtesnejše sodelavce zaradi zlorab v zadnjih 16 letih.

“Kakšen bo nov ustavni sistem na Madžarskem, ne vemo,” prvi Lisjak Gabrijelčič. Misli pa, da ne bo prišlo do zamenjave enega strankarskega režima z drugim, tudi zato, ker Tisza ni tako konsolidirana stranka, kot je bil Fidesz ob začetku 16-letne Orbanove vladavine.

“Peter Magyar je pred velikanskim izzivom, kako ne samo razgraditi obstoječi sistem, ampak kako ga nadomestiti z novimi kadri,” je še dejal Lisjak Gabrijelčič in ocenil, da bo na svojo stran privabil tudi nekaj dosedanjih Orbanovih sodelavcev.

Lisjak Gabrijelčič pričakuje tudi bolj proevropsko politiko Madžarske od dosedanje, verjetno bo tudi bolj naklonjena Ukrajini.

Kratkoročno in morda tudi srednjeročno poraz Orbana po njegovi oceni ne bo vplival na tesne gospodarske povezave med Slovenijo in Madžarsko, ki bodo ostale.

“Kapitalske investicije, namenjene krepitvi neke določene politične opcije v Sloveniji, bodo pa verjetno zelo kmalu poniknile,” meni analitik. Kot pojasnjuje, tudi zato, ker se bodo zdaj povezave med državo in kapitalskimi krogi okrog Orbana začele prekinjati, predvsem pa se bo začelo dolgo obdobje sodne in ekonomske borbe proti Orbanovemu političnoekonomskemu sistemu, ki si ne bo mogel več privoščiti nepotrebnih investicij. “Medijske investicije, ki so se pretakale iz madžarskega kapitala na Balkan in jugovzhodno Evropo, bodo zelo kmalu poniknile. Tudi pri nas,” še ocenjuje.

Magyar, ki se profilira kot zmeren desnosredinski politik, je uspeh na volitvah opredelil tudi kot zmago proti desničarskemu populizmu. Kot je dejal Lisjak Gabrijelčič, sicer tovrstna politika v Evropi “še ostaja z nami”, je pa zdaj doživela poraz v prvi evropski državi, kjer je uspela postati ne samo vladajoča, ampak sistemska. “To je gotovo pomemben zgodovinski moment, ki kaže tudi smer drugim silam, ki se borijo proti takšnim sistemom drugod po Evropi in po svetu, katere strategije so uspešne.”

Med razlogi za zmago Magyarja in poraz Orbana analitik izpostavlja gospodarstvo. Kot je spomnil, je Orban leta 2010 zmagal na volitvah v času največje gospodarske krize. “Volivcem je vedno lahko ponujal pripoved, ki ni bila iz trte izvita: pomislite, kje ste bili prej in kje ste danes,” je pojasnil in dejal, da ta argument po pandemiji covida-19 ni več zdržal. Eden od faktorjev, ki jih ne gre podcenjevati, pa je po besedah Lisjak Gabrijelčiča tudi odločitev Evropske unije o zamrznitvi sredstev državam, ki kršijo načela vladavine prava, kar je skrhalo tudi moč oblasti v Budimpešti.