Levičarji z referendumom blokirajo sedem za ljudi pomembnih zakonov

Referendum, ki je na zahtevo rdečih sindikatov, ekstremnih levičarjev in prav takšnih nevladnikov razpisan za 6. december, odlaga uveljavitev sedmih za ljudi zelo pomembnih zakonov.

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije je bil sprejet 11. maja 2026. Sprejeli so ga poslanci NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce, glasove so prispevali tudi v SDS. Zakon podpira tudi vlada. Gre za paket davčnih, prispevnih in socialnih ukrepov, s katerimi pa se v rdečih sindikatih ne strinjajo, saj sicer ne bi zahtevali referenduma. Zbirali so podpise in zbrali več kot 40 tisoč overjenih podpisov. Državni zbor je bil nato primoran razpisati referendum, ki bo 6. decembra. Ta bo zakonodajni, kar pomeni, da v primeru zavrnitve zakona vlada v ta področja ne bo smela posegati leto dni. Če pa bodo volivke in volivci ugotovili prednosti zakona in bodo glasovali za, pa bo ta začel veljati takoj.

Gre za obsežen omnibus zakon, katerega del so predlogi sprememb oziroma novele več zakonov, referendum pa zdaj odlaga njegovo uveljavitev. Iz državnega zbora smo pridobili seznam predlogov in sprememb, ki jih blokira referendum. Sedem jih je. Trije se nanašajo na predloge sprememb zakona o dohodnini, eden na dopolnitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, naslednji pa je predlog sprememb in dopolnitev zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V nadaljevanju pa so blokirane predlagane spremembe in dopolnitve zakona o davku na dodano vrednost. Podrobnejši pregled pokaže, za kakšne spremembe gre in kaj natanko sindikati ter ekstremni levičarji blokirajo, čeprav je to dobro tako za državljanke in državljane kot za gospodarstvo. Pa pojdimo po vrsti.

Spremembe zakona o dohodnini

V primeru prvih dveh sprememb (Doh-2AF EPA 11-X in ZDoh-2AG EPA 19-X) se glavne novosti nanašajo na normirance (samostojne podjetnike z normiranimi odhodki) in oddajanje premoženja v najem.

Pri samostojnih podjetnikih, ki poslujejo na podlagi normiranih odhodkov, spremembe uvajajo dvotirni sistem. Za polno zavarovane podjetnike (vsaj pet mesecev) je določen prag prihodkov do 150 tisoč evrov, za druge pa do 70 tisoč evrov. Nadalje je v predlogu sprememb določena progresivna lestvica priznanih normiranih odhodkov, na primer za polno zavarovane: 80 odstotkov do 100.000 evrov, 70 odstotkov do 120.000 evrov, 40 odstotkov do 150.000 evrov, nad tem zneskom pa 0 odstotkov.

Določena je tudi nižja stopnja dohodnine od dohodka iz najema, to je iz oddajanja premoženja v najem. Davek bi se za vse znižal s 25 na 15 odstotkov. Najemnine bi bile nižje. Dodatno bi veljala 5-odstotna stopnja dohodnine za dolgoročni najem mladim do 30 let ali družinam z otroki do 18 let, če najemnik tam dejansko biva in ima prijavljeno stalno prebivališče.

Po predlogu spremembe zakona bi nižje stopnje davka veljale retroaktivno za davčno leto 2026, s posebnimi prehodnimi pravili. Tako bo, če bo zakon na referendumu 6. decembra potrjen oziroma če bo večina glasovala zanj.

Zakon o delovnih razmerjih – upokojitev

Upokojenec s pokojnino 1.000 evrov bi z ukinitvijo prispevka za dolgotrajno oskrbo prihranil 120 evrov letno. (Foto: Freepik)

Predlog sprememb zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1E EPA 74-X) prinaša nov 119.a člen. Ta določa, da pogodba o zaposlitvi preneha po samem zakonu, ko delavec izpolni pogoje za starostno pokojnino. Delavec lahko 90 dni prej pisno predlaga nadaljevanje dela, delodajalec pa se mora o tem opredeliti v 30 dneh (če se ne, se delovno razmerje nadaljuje). Pri tem je zagotovljeno sodno varstvo, določen pa je tudi prehodni rok za tiste, ki pogoje že izpolnjujejo.

Zdravstvo, zdravstveno varstvo in zavarovanje

Interventni zakon posega tudi v zdravstvo: dopolnjuje pravila za delo zdravstvenih delavcev zunaj javnega zavoda (omejitev na 8 ur tedensko ob soglasju delodajalca) in ureja pogoje za podjemne pogodbe. Cilj je dodatno omejiti dvojne prakse in razbremeniti delodajalce pri regresnih zahtevkih ZZZS. Vse to je zdaj blokirano.

Predlagana je dopolnitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-U EPA 87-X), in sicer s spremembami 86. in 87. člena. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo lahko zahteval regres (povrnitev škode) od delodajalca le še v primeru hude malomarnosti (ne več pri navadni), višina zahtevka pa je omejena na 20-kratnik najnižje pokojninske osnove (razen pri naklepu, kjer je odškodnina polna). Cilj je razbremeniti delodajalce neomejenih regresnih zahtevkov.

Spremembe ZPIZ

Predlog sprememb in dopolnitev zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2P EPA 124-X) določa ukinitev delne pokojnine. Določen pa je nov dvojni status: kdor izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino, lahko nadaljuje delo oziroma dejavnost in prejema 100 odstotkov pokojnine (namesto dosedanjih 40 ali 20 odstotkov).

Določene so varovalke, kot sta izključitev pri dodani dobi in odtegnitev med dolgotrajno bolniško odsotnostjo.

Nadalje je določena nižja zavarovalna osnova za določene samozaposlene in kmete (do 45 odstotkov minimalne letne plače pod pogoji).

Ukrep je povezan tudi s kapico na socialne prispevke.

Nižji DDV

V spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1P EPA 300-X) je določeno trajno znižanje DDV na 5 odstotkov (namesto 9,5 odstotka) za osnovna živila: pšenična moka, kruh, testenine, goveje, svinjsko in piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi siri, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjava, sončnično olje, beli sladkor ter živila za posebne zdravstvene potrebe (in nekatere kmetijske surovine).

Zgolj nižji DDV na osnovna živila bi po ocenah povprečnemu gospodinjstvu prinesel do 200 evrov prihranka letno. (Slika: Ilustracija/UI)

Določeno je začasno znižanje DDV z 22 na 9,5 odstotka za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje, goriva in les za kurjavo.

Dodatno je v paketu, ki se nanaša na prej navedene zakone, določena razvojna oziroma socialna kapica, po kateri je osnova za vse socialne prispevke omejena na 7500 evrov bruto mesečno (presežek pa je brez prispevkov). Cilj tega ukrepa je zadržati visoko kvalificirane kadre v Sloveniji. Spomnimo: navzgor so že zdaj omejene pokojnine, zato ta ukrep sovpada z invalidsko-pokojninsko zakonodajo, kot velja že zdaj.

Ključni argumenti

Ključni argumenti za uveljavitev interventnega zakona so nižji življenjski stroški (živila, energija), več denarja v žepu (nižji davki in prispevki, polna pokojnina ob delu), spodbuda za delo starejših in podjetništvo.

Sindikati in nevladniki, ki zakonu nasprotujejo, pa omenjajo manj prihodkov v državnem proračunu ter v proračunih ZPIZ in ZZZS.

Državni zbor je na seznamu sprememb zakonov navedel še predlog sprememb zakona o dohodnini (ZDoh-2AH EPA 263-X). Ta je sicer ločen od interventnega zakona, a je prav tako naveden na seznamu, zato poglejmo še to. Gre za predlog poslanske skupine Svoboda, s katerim bi se splošna olajšava dvignila s 5.000 na 6.500 evrov. Višji bi bil tudi prag za dodatno splošno olajšavo (s 16 tisoč na 18.500 evrov). Nova dohodninska lestvica bi imela šest razredov (16, 20, 25, 31, 42 in 50 odstotkov), pri čemer bi bila 50-odstotna stopnja uvedena šele nad 150.000 evri (namesto nad približno 82.000 evri).

Predlagajo obvezno letno uskladitev zneskov z rastjo plač s 50 na 70 odstotkov in dvig deleža dohodnine za občine (s 54 na 58,5 odstotka od leta 2029 dalje). Veljavnost zakona je predvidena od leta 2027. Predlog zakona Svobode za razliko od interventnega zakona še ni sprejet.

Prispevek za dolgotrajno oskrbo

Prispevek za dolgotrajno oskrbo je obvezni prispevek za novo socialno zavarovanje, ki se v Sloveniji obračunava in plačuje od 1. julija 2025. Za upokojence je določena obveznost v višini 1 odstotka od bruto pokojnine, kar ZPIZ odtegne že pri samem izplačilu.

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki so ga sindikati in skrajno levi nevladniki blokirali, pa med drugim predvideva tudi razbremenitve pri prispevku za dolgotrajno oskrbo. Tako upokojenci ne bi več plačevali 1 odstotka od neto pokojnine. Pri pokojnini 1.000 evrov bi to pomenilo približno 10 evrov višje izplačilo na mesec (okoli 120 evrov na leto).

Zakon določa še ukinitev prispevka za osebe s postransko dejavnostjo. Prispevka ne bi več plačevali popoldanski s. p.-jevci, sobodajalci, osebe z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji in nekatere druge skupine z nizkimi dohodki iz postranske dejavnosti.

Ker zakon zaradi referenduma še ni stopil v veljavo, se prispevek še naprej odteguje – tudi upokojencem. Če bo na referendumu večina glasovala za zakon, bodo te razbremenitve stopile v veljavo. Če pa bo večina proti, ostane sedanje stanje, kar pomeni, da se bo prispevek plačeval še naprej.

Delavci migranti in obdavčitev

Blokirana je tudi pravičnejša obdavčitev slovenskih državljanov, ki so na delu v tujini. Predlog zakona o spremembi zakona o dohodnini (ZDoh-2AG, EPA 19-X) je bil v državni zbor vložen že 13. aprila 2026. Nato so bile te spremembe vključene v enega od sedmih zakonov s seznama, ki so zdaj blokirani. Zakon si prizadeva za pravičnejšo davčno obravnavo stroškov v zvezi z delom (predvsem prehrana in prevoz) za delavce migrante (predvsem za tiste, ki delajo v Avstriji in drugih sosednjih državah).

Ključna sprememba, ki jo zahteva Sindikat delavcev migrantov Slovenije (SDMS), je, da naj se ti stroški odštevajo neposredno od izračunane dohodnine v Sloveniji in ne le kot davčna olajšava od davčne osnove.

Na to je zdaj opozorila Katja Kokot, poslanka Resni.ce. Delavcem migrantom je sporočila, da njihovega zakonskega predloga (EPA 19-X) ni mogoče obravnavati, ker je blokiran z referendumom o razvojnem zakonu (ZIURS), ki bo 6. decembra 2026. Svetovala jim je, naj na referendumu glasujejo ZA, saj po njenih besedah drugače še leto dni ne bo mogoče obravnavati njihovega predloga (sklicuje se na odločbo ustavnega sodišča).

Pokojnine in delo

V javnosti je že precej znanega o nižjem davku na dodano vrednost (DDV), kar zdaj blokirajo rdeči sindikati. Nekoliko manj pa je javnih razprav o pokojninah. Mag. Ivan Simič podpira rešitev v interventnem zakonu, po kateri lahko oseba, ki izpolni pogoje za starostno pokojnino in še naprej dela, prejema 100 odstotkov pokojnine in polno plačo.

Mag. Ivan Simič (na sliki) podpira rešitev, po kateri lahko oseba, ki izpolni pogoje za starostno pokojnino in še naprej dela, prejema 100 odstotkov pokojnine. Glavni argumenti mag. Ivana Simiča so:
Enakost in logika: Kdor se upokoji in ne dela več, dobi polno pokojnino. Kdor izpolni iste pogoje in še naprej dela (ter plačuje prispevke in dohodnino), pa zdaj prejema le 20 ali 40 odstotkov pokojnine. To Simič označuje za nelogično in verjetno neustavno. Primerjava z EU: V 26 od 27 držav EU je mogoče delati in hkrati prejemati polno pokojnino. Slovenija je izjema. Dejanski obseg: Junija 2026 je po upokojitvi delalo le okoli 3,37 odstotka vseh upokojencev (približno 22.000 oseb). Večina jih prejema 40 odstotkov pokojnine. Fiskalni učinek: Če bi se vsi, ki trenutno še delajo, takoj upokojili, bi pokojninska blagajna imela enake (ali višje) odhodke. Ko pa ti ljudje še delajo in prejemajo 100-odstotno pokojnino, hkrati še naprej plačujejo prispevke in dohodnino. (Foto: STA)

Pri tem opozarja na enakost in logiko, navaja primerjave z Evropsko unijo ter razkriva dejanski obseg ukrepa. Nasprotniki zakona sicer vpijejo o prisilnem upokojevanju, a mag. Simič navaja, da so te trditve pretirane. Prav tako kot zavajajoče označuje navedbe nasprotnikov zakona o izpadu prihodkov v blagajni ZPIZ v višini od 240 do 257 milijonov evrov letno.

Vida Kocjan, Demokracija