Epilog covida-19: biološko vojskovanje

Mineva sedem let, odkar je človeštvo prizadel covid-19. V prispevku ugotavljamo, da je covid-19 posledica pobega virusa iz biološkega laboratorija v Wuhanu, ter opozarjamo na strahovito nevarnost, ki ji je človeštvo izpostavljeno zaradi razvijanja orožja za biološko vojskovanje. Zapisane ugotovitve temeljijo na izjavah poznavalcev oziroma strokovnjakov za biološko orožje in obrambo.

Pacient 0 je bil z virusom SARS-CoV-2 v Wuhanu najverjetneje okužen 28. oktobra 2019 (med 15. oktobrom in 10. novembrom 2019). Izračun datuma je opravljen s pomočjo treh epidemioloških metod: filodinamičnega datiranja z molekularno uro, stohastičnih modelov zgodnje rasti epidemije (vzvratni izračun) in retrospektivnih kliničnih podatkov o prvih simptomatskih primerih. Analize, ki naravnemu izvoru virusa SARS-CoV-2 pripisujejo 50–80-odstotno verjetnost, uporabljajo absurdna analitična izhodišča, kot sta predpostavki, da so zgodovinsko gledano epidemije izvirale iz živali in ne iz laboratorijev ter da dokumentacija iz wuhanskega laboratorija ne obstaja (ker je bila verjetno uničena ali prikrita). Analize, ki dajejo prednost laboratorijskemu izvoru s 70–95-odstotno verjetnostjo, pa se osredotočajo na geografsko (ne)naključje (izbruh v neposredni bližini Wuhanskega inštituta za virologijo), genetski podpis (obstoj mesta za cepitev s furinom v virusu, ki ga nima noben drug znan sarbecovirus, in predlog projekta DEFUSE iz leta 2018, ki je predvideval natanko takšno genetsko modifikacijo in pri katerem je sodeloval tudi wuhanski laboratorij), odsotnost vmesnega gostitelja (kljub testiranju več kot 80.000 živali vmesnega gostitelja niso našli) ter nizke varnostne standarde v wuhanskem laboratoriju (raziskave so potekale pod varnostnima stopnjama BSL-2 in BSL-3 namesto BSL-4, pri čemer je BSL-2 primerljiva z varnostnimi ukrepi v standardni zdravstveni ali zobozdravstveni ordinaciji).

Edina argumenta po teh analizah, zakaj verjetnost pobega virusa iz laboratorija ni blizu 100-odstotna, sta zgodnje prostorsko kopičenje primerov na tržnici s hrano v Wuhanu ter obstoj dveh zgodnjih linij virusa (A in B). Vendar je tržnica zaradi gostote ljudi delovala predvsem kot idealno okolje za masovni prenos, dve ločeni liniji pa bi lahko preprosto pomenili okužbo dveh različnih raziskovalcev oziroma delavcev laboratorija.

Izbruh covida-19 Kitajci prikrivali po sovjetski doktrini

Že na podlagi zgoraj omenjenih analiz lahko bolj ali manj gotovo trdimo, da je covid-19 povzročil pobeg virusa iz wuhanskega laboratorija. Toda zgodba se tu še zdaleč ne konča. Odziv kitajskih oblasti v načinu delovanja po začetnem pobegu virusa in tudi njihove uradne izjave so v bistvu povzeti po stari sovjetski doktrini obravnave bioloških nesreč. To vemo zagotovo, ker so o tej sovjetski doktrini pričali prebegli sovjetski znanstveniki Kanatjan Alibekov, Vladimir Pasečnik in Sergej Popov. Ko primerjamo odziv Sovjetske zveze ob izpustu antraksa v Sverdlovsku leta 1979 in odziv Kitajske v Wuhanu v letih 2019–2020, ugotovimo, da so bili koraki praktično identični. Takoj so uvedli lokalno blokado in cenzuro, uničili primarne dokaze oziroma vzorce, lansirali uradno zgodbo, ki krivdo za množično obolenje ljudi s patogeni, pobeglimi iz laboratorija, pripisuje oporečni hrani, divjim živalim ali neustreznim kmetijskim tržnicam, ter sistematično utišali žvižgače in lokalne zdravnike. Zato boste med strokovnjaki za biološko orožje in obrambo ter obveščevalnimi analitiki težko našli koga, ki bi razlago o naravnem nastanku virusa SARS-CoV-2 imel za verodostojno.

Ameriška vojaška doktrina obravnava napad z biološkim orožjem kot štirikratni nerazrešljivi (wicked) problem: (1) napadi z biološkim orožjem so nezaznavni, (2) napadi s patogeni z aerosolnim prenosom se vedno končajo s popolno katastrofo, (3) večina zdravstvenega osebja bo onesposobljena že v prvem valu, (4) množična panika pa bo zrušila zdravstveni sistem. (Foto: Wikipedia – USAF)

Odkritje nevarnejše od atomske bombe

Leta 1971 je v laboratoriju na univerzi Stanford v Kaliforniji ameriški biokemik Paul Berg izvedel eksperiment, s katerim je nevede ogrozil preživetje človeštva – še danes ne vemo, ali bomo to strahotno odkritje v končni fazi preživeli. Uspešno je spojil DNK opičjega virusa SV40 in DNK virusa, znanega kot bakteriofag lambda. Ustvaril je rekombinantno DNK, kar pomeni, da je iz dveh genetskih entitet ustvaril novo. Danes to imenujemo genski inženiring. Berg o svojem odkritju sprva sploh ni poročal. Ko je ena od Bergovih podiplomskih študentk o odkritju povedala virologu Robertu Pollacku in ga seznanila z Bergovim nadaljnjim načrtom, je bil ta zgrožen, saj je menil, da gre za najnevarnejši in najbolj nezaslišan eksperiment, kar bi jih kdo lahko izvedel. In imel je prav. Bergov dokončani eksperiment bi bil izjemno nevaren. Nameraval je spremeniti bakterijo E. coli z vnosom hibridne DNK, da bi delovala kot tovarna za razmnoževanje tega gena. Če bi ta mutirana bakterija ušla, bi lahko povzročila raka pri vsakem človeku, ki bi se z njo okužil! Berg se je na koncu streznil in se zavzel za moratorij na raziskave spajanja različnih DNK. Toda duh je že ušel iz steklenice. Raziskave genetskega inženiringa so se nadaljevale, pri čemer so uvedli stopnjevane varnostne standarde od BSL-1 do BSL-4.

Kmalu po odkritju možnosti genetskega inženiringa so Sovjeti zasnovali program Biopreparat. Šlo je za tajni program sovjetskega razvoja biološkega orožja, ki ga ameriške obveščevalne službe dolgo niso zaznale. Njegov namen je bil ustvariti biološko orožje, s katerim bi pobili Američane in njihove zaveznike na način, da bi infrastruktura ostala nepoškodovana in bi jo Rusi kasneje lahko naselili. Ideja je bila odkriti patogen z dovolj dolgo inkubacijsko dobo brez izrazitih simptomov, da bi ga okuženi ljudje nevede in neovirano raznesli po celotni populaciji, preden bi nastopila faza visoke smrtnosti. V drugi fazi bi razvili učinkovito cepivo, s katerim bi zaščitili domačo populacijo. Sovjeti so torej iskali patogen za popoln, peklenski načrt iztrebljenja sovražnika. Do leta 1989 je Sovjetska zveza razvila strahovite patogene, ki bi lahko brez težav izbrisali človeštvo. Šlo je za genetske mutante tularemije, antraksa, črnih koz, marburškega virusa, ebole, kuge itd. Razvili so tudi tehnologijo za širjenje teh patogenov na sovražnikovem ozemlju. Svobodni svet je leta 1989 prvič izvedel za sovjetska dognanja, ko je na Zahod prebegnil zgoraj omenjeni Pasečnik. Na srečo je Sovjetska zveza dve leti pozneje razpadla. Če ne bi, je vprašanje, ali bi bili danes Zahodnjaki sploh še živi, saj bi Sovjeti ob nadaljevanju hladne vojne morda sprožili biološki napad.

Na Zahodu in drugje so v tistem času za Sovjeti pri razvoju biološkega orožja močno zaostajali. Trije prebegli sovjetski oziroma ruski znanstveniki so s svojimi razkritji povzročili poplavo gradnje novih bioloških laboratorijev najvišje zmogljivosti (eden od njih je bil wuhanski), katerih namen naj bi bile biološke raziskave po načelih genetskega inženiringa. Ideja je bila, da bi s tem znanstveniki dobili vpogled v delovanje teh nevarnih patogenov in lažje ubranili svoje domovine, če bi bile napadene z biološkim orožjem. Toda v resnici je svet s tem dobil na desetine laboratorijev, v katerih (zunaj Zahoda pogosto v nezadostnih varnostnih razmerah) vzgajajo najbolj diabolično biološko orožje z namenom uničenja nasprotnika.

Himera je pošast iz grške mitologije, sestavljena iz več živali. Mikrobiologi že od časov hladne vojne ustvarjajo himere: gensko spreminjajo organizme z vgradnjo delov drugih patogenov. Himera bakterije pljučne kuge z vstavljenimi smrtonosnimi toksini bi ob pobegu iz laboratorija in širjenju v nekaj mesecih po ocenah pobila 99,99 odstotka človeštva. Po zlomu infrastrukture pa bi na svetu čez nekaj let ostalo le še nekaj deset tisoč ljudi. (slika: Wikipedia)

Dejstvo je, da je imelo človeštvo velikansko srečo v nesreči, da je iz wuhanskega laboratorija pobegnil patogen, ki je sprva uspel ubiti le nekaj manj kot odstotek okuženih. Res je, da obstaja dolgi covid. Res je, da bodo katastrofalne posledice covida-19 na svetovno populacijo predvsem statistiki odkrivali še desetletja, saj dejansko ne vemo, kaj vse nam bo individualno in kolektivno povzročil militarizirani kitajski koronavirus, s katerim smo se okužili prav vsi na svetu. Toda v tem trenutku je človeštvo vsaj živo. Če bi iz laboratorija pobegnil kateri od znanih sovjetskih patogenov, bi bilo človeštvo danes v najboljšem primeru v kameni dobi, saj bi civilizacija razpadla, v najslabšem primeru pa bi bilo mrtvo oziroma obsojeno na izumrtje. Najhuje ni to, da so jo Kitajci odnesli nekaznovani. Najhuje je to, da je wuhanski scenarij popoln scenarij, kako lahko agresor – ob tem, da je pred izpustom patogena zoper tekmece razvil cepivo za zaščito lastne populacije – brez ustreznega odziva pobije oziroma uniči vse druge populacije sveta. Kitajcev in Rusov je denimo dovolj, da bi lahko s pomočjo biološkega vojskovanja iztrebili vse, ki niso njihovi zavezniki, ter nato počasi kolonizirali izpraznjeni svet in uporabili obstoječo infrastrukturo.

Biološko orožje je neprimerljivo bolj nevarno kot nuklearno. Nuklearnega orožja si (skoraj) nihče ne upa uporabiti, ker ve, da bo sledil protiudarec. Biološko orožje pa deluje tako zahrbtno in učinkovito, da v primeru, če ga agresor podtakne tajno, napadeni sploh ne ve, kaj in od kod ga je zadelo, dokler ni že prepozno.

Tadej Ian, Demokracija