Letošnji junij za zahodno Evropo najtoplejši doslej

Letošnji junij je bil po podatkih službe za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus tretji najtoplejši junij doslej. Povprečna globalna temperatura zraka je dosegla 16,46 stopinje Celzija, kar je 0,47 stopinje nad junijskim povprečjem v obdobju 1991-2020. Zahodna Evropa pa je zabeležila najtoplejši junij doslej.

Kot so sporočili iz Copernicusa, je bila povprečna junijska temperatura 1,30 stopinje Celzija nad ocenjenim povprečjem v obdobju 1850-1900. Gre šele za tretji mesec v zaporedju zadnjih 24 mesecev, ko je bila povprečna globalna temperatura za manj kot 1,5 stopinje Celzija višja od predindustrijske ravni.

Letošnji junij je bil sicer za 0,20 stopinje Celzija hladnejši od rekordno toplega lanskega junija in za 0,06 stopinje Celzija hladnejši od drugega najtoplejšega junija v letu 2023.

Od junija lani do junija letos je bila povprečna globalna temperatura 0,67 stopinje nad povprečjem obdobja 1991-2020 in 1,55 stopinje nad ocenjenim povprečjem obdobja 1850-1900.

V Evropi je bila povprečna junijska temperatura 18,46 stopinje oz. 1,10 stopinje nad junijskim povprečjem v obdobju 1991-2020.

Nadpovprečno visoke temperature so bile v večjem delu zahodne in osrednje Evrope. Zahodna Evropa kot celota je zabeležila najtoplejši junij doslej s povprečno temperaturo zraka 20,49 stopinje Celzija, kar je 2,81 stopinje nad povprečjem obdobja 1991-2020. S tem je bil prejšnji junijski rekord iz leta 2003, ko je povprečna temperature dosegla 20,43 stopinje Celzija, presežen za las oz. za 0,06 stopinje Celzija.

Večje dele zahodne in južne Evrope sta sredi in konec junija prizadela dva večja vročinska vala, ko so temperature presegle 38 stopinj Celzija. To po navedbah Copernicusa ustreza izpostavljenosti zelo močnemu temperaturnemu stresu. V delih Portugalske so temperature dosegle tudi okoli 48 stopinj Celzija, kar pomeni izpostavljenost ekstremnemu toplotnemu stresu.

Zunaj Evrope so povprečje v največji meri presegle temperature na severu Kanade, v ZDA, osrednji in vzhodni Aziji ter zahodni Antarktiki.

Povprečna globalna temperatura gladine morja je bila junija 20,72 stopinje Celzija, kar je tretja najvišja mesečna temperatura v zgodovini.

Kot opozarjajo pri Copernicusu, se je junija v zahodnem Sredozemlju razvil izjemen morski vročinski val, ki je privedel do najvišje izmerjene povprečne dnevne temperature morske gladine, kar jih je bilo kdaj zabeleženih na tem območju. Ta se je ustavila pri 27 stopinjah Celzija.

Mesečni obseg arktičnega morskega ledu je bil junija šest odstotkov pod povprečjem, s čimer je dosegel drugi najnižji mesečni obseg v 47 letih zbiranj satelitskih podatkov. Obseg antarktičnega morskega ledu pa je bil devet odstotkov pod povprečjem in je s tem dosegel svoj tretji najnižji mesečni obseg v zgodovini meritev.

Glede hidroloških razmer so pri Copernicusu izpostavili, da so bile količine padavin v Evropi pod povprečnimi vrednostmi v večjem delu Združenega kraljestva in predelih južne Skandinavije ter zahodne Rusije.

Bolj namočene razmere od povprečja pa so bile na Irskem, Islandiji, Danskem, severu Združenega kraljestva, v baltskih državah, Belorusiji, delih Ukrajine ter v večjem delu severnega dela Skandinavskega polotoka in Finske ter severozahodnega dela Rusije.

Zunaj Evrope so bili podpovprečno namočeni večji del severnega dela ZDA in Kanade, vzhodni in južni del Afrike, Arabski polotok, osrednja Azija, skrajni vzhod Kitajske in Japonske, večji del Avstralije ter južni predeli Južne Amerike.

Bolj namočene razmere od povprečja pa so bile na jugu ZDA in severu Mehike, na severu in jugozahodu Azije, delih Kitajske, severu Avstralije in jugu Brazilije.

“Junija 2025 je izjemen vročinski val prizadel velike dele zahodne Evrope, pri čemer je velik del regije doživel zelo močan toplotni stres. Ta vročinski val je bil še intenzivnejši zaradi rekordnih temperatur morske gladine v zahodnem Sredozemlju. V svetu, ki se segreva, bodo vročinski valovi verjetno postali pogostejši, intenzivnejši in bodo prizadeli več ljudi po vsej Evropi,” je ob objavi podatkov povedala strateška vodja Copernicusove službe za spremljanje podnebnih sprememb Samantha Burgess.