Letna konferenca Zamejske gospodarske koordinacije tokrat o trajnostnem turizmu (dopolnjeno)

V Monoštru na Madžarskem je danes potekala letna konference Zamejske gospodarske koordinacije. Letošnja konferenca se je osredotočala na trajnostni turizem kot pomembno razvojno priložnost za zamejska območja. Na konferenci je sodelovala tudi slovenska delegacija, ki jo je vodil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.

Zamejska gospodarska koordinacija je bila ustanovljena decembra 2022 na pobudo zamejskih organizacij ter povezuje slovenske zamejske gospodarske organizacije iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžarske. Namen koordinacije je krepitev gospodarskega sodelovanja, povezovanja in izmenjave znanj med Slovenci zunaj meja in matično državo, so v sporočilu za javnost spomnili na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Državni sekretar Židan je v nagovoru udeležencem izpostavil pomen iskanja sinergij za razvoj skupnega slovenskega turističnega prostora ter poudaril, da ima prav trajnostni turizem velik potencial za dvig kakovosti in konkurenčnosti lokalnih gospodarstev v zamejstvu.

Udeležencem konference je predstavil tudi cilje Zamejske gospodarske koordinacije za letos. Med drugim načrtuje objavo javnega razpisa, ki bo zamejskim skupnostim pomagal krepiti gospodarstvo in iskati nove priložnosti za sodelovanje.

Kot so navedli na ministrstvu, bo letos pripravljen tudi nov program spodbujanja gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, kar bo prvi tovrstni program, ki bo celovito zajel vse slovenske zamejske skupnosti.

Osrednji dogodek konference je bila panelna razprava o trajnostnem turizmu skupnega slovenskega turističnega prostora. Predstavniki zamejskih gospodarskih organizacij so na panelu predstavili svoje razvojne načrte in izmenjali dobre prakse. Udeležencem so predstavili tudi aktualno strategijo trajnostnega turizma v Sloveniji.

Predstavniki slovenske skupnosti iz sosednjih držav so se na konferenci strinjali, da turizem, ki ohranja kulturo in jezik, ni le priložnost za napredek, ampak je nujen za ohranjanje slovenstva izven matice.

Jessica Štoka iz Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Furlaniji – Julijski krajini je izpostavila, da odlične zgodbe slovenskih ponudnikov ostajajo premalo povezane in premalo vidne: “Vse nas druži želja po kakovostnem in mirnem oddihu z vrhunskimi lokalnimi izdelki, a manjka skupna promocijska strategija.” Meni, da bi povezava vseh zamejskih pohodniških in kolesarskih poti ter predstavitev obrazov ljudi, ki to ustvarjajo, ustvarila izjemno in močno skupno zgodbo.

Marinka Mader-Tschertou iz Kmečke izobraževalne skupnosti na avstrijskem Koroškem je opozorila na tveganje, da turizem zamegli jezik in kulturno identiteto. “Naša prva skrb mora biti ohranitev jezika. Brez jezika ni narodne skupnosti,” je poudarila. Turizem je lahko po njenih besedah podpora, če temelji na vrednotah skupnosti, ne pa na čistem dobičku.

Podobno je poudaril tudi Zoran Ožbolt iz Gorskega Kotarja, ki je predstavil prizadevanja njihove skupnosti za ustvarjanje mikroregije z lastnimi delovnimi mesti, vezanimi na kulturo in naravo. “Imamo vse pogoje – čist zrak, naravo, predanost – zdaj potrebujemo sodelovanje in podporo, da turizem ne bo uničil, temveč okrepil našo prisotnost,” je dejal.

Dragica Rizman iz Istre je izrazila upanje, da bo nova gospodarska pobuda v Pulju okrepila položaj slovenskih podjetnikov v turizmu, ki se doslej niso sistematično povezovali: “Zdaj, ko smo se organizirali, upam, da bomo s podporo Slovenije lahko nadoknadili zaostanek.”

Tamas Kovacs iz Razvojne agencije Slovenska krajina, ki je bila tokrat organizator letne konference slovenske Zamejske gospodarske koordinacije, pa je kot ključne izpostavil čezmejne projekte in atraktivnosti, ki ne poznajo meja. “Naš cilj je skupen prostor, kjer se projekt ne konča na državni meji, temveč gradi skupno identiteto. Dobri primeri že obstajajo, recimo vzorčna kmetija v Porabju,” je povedal in menil, da pa potrebujejo še več takih zgodb.

Direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu Andrej Šik pa je menil, da slovenske skupnosti pogosto razmišljajo preveč zadržano in premalo ambiciozno. Po njegovem bi morali Slovenci v regiji zasledovati širšo vizijo skupnega prostora Alpe-Jadran kot prepoznavne evropske makrodestinacije, ki temelji na jezikovni in kulturni povezanosti.

Med udeleženci konference so bili poleg Židana tudi sekretar urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Robert Kojc, generalna konzulka Slovenije v Monoštru Dubravka Šekoranja in zagovornica slovenske skupnosti v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss.

Vsi so se strinjali, da je ohranitev slovenskega jezika in identitete v zamejstvu mogoča le, če bodo vse slovenske skupnosti v regiji povezane skozi skupne trajnostne turistične projekte. Ti pa morajo temeljiti na konkretnih zgodbah, lokalnem znanju in skupni viziji – ne le turizma, temveč prihodnosti slovenskega naroda zunaj matične domovine.

Kot so navedli na ministrstvu, si bo Židan skupaj z delegacijo v okviru obiska ogledal ogledal tudi turistične projekte programa spodbujanja gospodarske osnove avtohtone slovenske skupnosti na Madžarskem.

Tokratna konferenca Zamejske gospodarske koordinacije je bila druga po vrsti. Prva je potekala lani v Planici.