6 hours ago
3
ARTICLE AD
LEKARNE V KRIZI: Zakaj bo morda vaša lekarna naslednji teden zaprta
LJUBLJANA – V slovenskem zdravstvenem sistemu se razpira nova razpoka. Ni je mogoče vedno videti – a če živite v manjšem kraju, ste jo morda že občutili. Lekarne, eden zadnjih stebrov dostopnega zdravstva, so – čisto resno – na robu delovanja.
Ko lekarna ni več samoumevna
Polne police. Recept, izdan v minuti. Hitri nasvet, kako vzeti tableto s kompleksnim imenom. Tak je običajen obisk lekarne – za zdaj. A pod gladino se nabira nekaj nevarnega. Kadrovska podhranjenost.
To ni birokratski izraz – je dejstvo, ki že povzroča, da lekarne krajšajo odpiralne čase, nekateri kraji pa so ostali kar brez lekarne. »Če se kadrovska kriza ne bo rešila, bomo kot družba ostali brez enega temeljnih stebrov zdravstvenega sistema,« opozarjajo pri Lekarniški zbornici Slovenije.
Nevarno pomanjkanje
Slovenija ima danes 354 primarnih lekarn in 27 bolnišničnih. Lepo, kajne? V resnici pa marsikje – zlasti v manjših občinah – ena oseba pokriva dve, včasih celo tri lekarne. Lekarniška zbornica Slovenije opozarja, da bi za osnovno varnost potrebovali vsaj 10 do 15 odstotkov več farmacevtov.
Kaj to pomeni v praksi? Več nadur. Manj pavz. Več napak.
V eni izmed lekarn, na primer, so marca morali trikrat zapreti sosednjo enoto – preprosto zato, ker ni bilo nikogar, ki bi jo odprl. »To se dogaja pogosteje, kot si mislite,« pravi zaposleni, ki želi ostati anonimen. »Zdravila imamo, ljudi nimamo.«
Zakaj bežijo?
Dobesedno. Mladi diplomanti farmacije se z veseljem vpišejo na študij – a potem?
Plača pod pričakovanji. Normativi iz nekega drugega stoletja. Neprestan pritisk. »Plačilo ni usklajeno z zahtevnostjo in odgovornostjo dela. Poleg tega so pogoji dela vse slabši – več dela, manj časa in skoraj nič možnosti za strokovni razvoj,« so povedali poznavalci.
Dodajmo še, da je Slovenija – po podatkih Evropskega združenja farmacevtov (PGEU) – pod povprečjem EU glede števila farmacevtov na prebivalca. Prevedeno: premalo nas je. In marsikdo gre raje v Avstrijo. Ali v industrijo. Ali… kamorkoli, kjer ne izgori po treh letih.
Ko lekarna zaklene vrata
Mogoče si mislite – pa saj imamo še drugo lekarno. Imate?
Za Silvo iz okolice Domžal je bil zaprt ponedeljek prava nočna mora. »Zadnjič je bila moja lekarna zaprta, ker ni bilo nikogar na voljo. Morala sem 15 kilometrov v drugo občino. Tudi tam so me komaj sprejeli. Brez vnuka sploh ne bi mogla po zdravila,« je povedala.
Ni sama. Po raziskavi NIJZ iz leta 2023 ima več kot 42 odstotkov starejših od 65 let predpisanih več kot pet zdravil hkrati. In prav za take paciente je farmacevt ključen. Ne le za škatlico tablet – za svetovanje, preverjanje interakcij, razlago, kako in kdaj. Če tega ni – tveganje raste. Drastično.
»Pri nas imamo več bolnikov z več kot petimi zdravili. Če jim ne moremo svetovati, lahko pride do nevarnih kombinacij, neustrezne uporabe ali odpovedi zdravljenja,« opozarja predstavnik Lekarne Dobrova.
Sistem, ki ne posluša
Pa ni, da bi zbornica tiho čakala.
Že dolgo opozarjajo: farmacevtska obravnava ni samo izdaja zdravila. Je storitveno jedro zdravstva – predvsem v sistemu, kjer do družinskega zdravnika prideš čez tri tedne.
In vendar… Na zadnjih sejah parlamentarnega odbora za zdravstvo tema sploh ni bila med prednostnimi, navaja zapisnik seje iz marca 2025. Zbornica pa medtem opozarja: če sprememb ne bo – bo sistem počil. In to prav tam, kjer boli najhitreje: pri vsakodnevni oskrbi ljudi.
»Ne moremo več čakati. Vsaka izgubljena lekarna pomeni izgubljeno priložnost za preprečitev zdravstvene napake,« opozarjajo strokovnjaki.
Drugje že ukrepajo
Pogled čez mejo? V Avstriji – pilotni program mobilnih farmacevtskih ekip. Gredo tja, kjer lekarne ni več. Po podatkih BBC Health (november 2023) je Velika Britanija uvedla shemo štipendiranja mladih farmacevtov in povezala nove diplomante z mentorji.
Slovenija? Te možnosti (za zdaj) le preučuje.
Možne rešitve obstajajo:
- več študijskih mest za farmacevtske tehnike,
- štipendije za zaposlitev v manjših krajih,
- regijski timi, ki bi skočili na pomoč ob izpadih kadra,
- bolj fleksibilno zaposlovanje (na primer tudi za delno upokojene farmacevte).
Pa še kaj. Le voljo je treba imeti.
Kam zdaj?
Vprašanje ni več: Ali bo kriza udarila?
Vprašanje je: Kje bo najprej?
Mogoče na podeželju. Mogoče v urbanem okolju, kjer se kadrovska luknja najbolj skrije.
Epilog brez tolažbe
To ni zgolj zgodba o farmacevtih. To je zgodba o tem, ali bomo v Sloveniji še imeli lekarne, kot jih poznamo. Ne le kot prodajna mesta. Ampak kot zadnjo točko varnosti, nasveta – in človečnosti.
»Če se nič ne spremeni, bomo imeli vse več primerov, ko bo pacient brez pravega odgovora. In to boli. Ne le ljudi. Tudi nas, ki smo jim hoteli pomagati,« je dejala farmacevtka iz osrednje Slovenije, ki si želi ostati anonimna.
Vir: Lekarniška zbornica Slovenije, NIJZ, PGEU, BBC Health
Pripravil: N. Z.
The post Lekarne se zapirajo. Kaj to pomeni za vas, ko boste zboleli? first appeared on NaDlani.si.
English (US)