Latvijski parlament preložil razpravo o izstopu iz istanbulske konvencije

Latvijski parlament je prejšnji teden podprl predlagani zakon o izstopu iz konvencije, ki ga je vložila opozicija, podprli pa so ga tudi poslanci Zveze zelenih in kmetov, ene od treh strank v vladi desnosredinske premierke Evike Silina. Predsednik države Edgars Rinkevičs je zakon v ponedeljek zavrnil in ga vrnil poslancem v ponovno obravnavo.

Po vetu predsednika bi moral parlament zakon poslati pristojnemu odboru, ki bi preučil predsednikove ugovore in določil datum za novo razpravo, omejeno na točke, ki jih je izpostavil Rinkevičs. Če bi parlament zakonodajo ponovno sprejel brez sprememb, ga mu predsednik ne bi mogel še drugič vrniti. A so razpravo o zakonu danes preložili.

Predsednica vlade Silina je odločitev parlamenta, da glasovanje odloži do 1. novembra prihodnje leto, pohvalila. V objavi na družbenem omrežju X jo je označila za zmago demokracije, pravne države in pravic žensk. “Latvija je zanesljiv partner in zaveznik ter ostaja zavezana evropskim vrednotam,” je dodala.

Vprašanje je sicer razdelilo državo in sprožilo več demonstracij skupin za pravice žensk.

Latvija je konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini iz leta 2011 ratificirala šele lani. Njeni nasprotniki in kritiki trdijo, da zaradi definicije spola spodbuja ideologijo, ki spodkopava tradicionalne družinske vrednote v državi. Menijo, da veljavni nacionalni zakoni v zadostni meri ščitijo pred nasiljem v družini in nasiljem na podlagi spola.

Istanbulska konvencija opredeljuje nasilje nad ženskami kot kršitev človekovih pravic in zajema različne oblike nasilja na podlagi spola. Dokument, ki zahteva, da države uvedejo pravni okvir za zaščito žensk pred nasiljem, je podpisalo 45 držav in Evropska unija.

Latvija bi ob potrditvi predsednika postala prva članica EU, ki bi izstopila iz konvencije. Iz te je leta 2021 izstopila Turčija, zaradi česar je bila deležna ostrih kritik.