Lara Baruca, Daša Grgič, Mojca Majcen in Nikla Petruška Penizon. Babe smo štiri ženske, vsaka s svojim jezikom, a ko stopimo na oder postanemo eno telo!

V predstavi smo štiri ženske, vsaka s svojim jezikom — plesom, gledališčem, glasom. A ko stopimo na oder, postanemo eno telo. Plesalki nosita spomin telesa, igralka izreka svoje notranje razpoke, pevka pa ustvarja zvočni dih obreda. Iz tega prepleta disciplin nastaja živi utrip predstave. Babe je potovanje v treh poglavjih: mit – družba – obred.

(foto: Rossana Giorgi)

Babe smo zasnovale kot pot. Ne kot zgodbo, temveč kot prehod: od mitološkega sveta skozi sedanjost do obreda. Predstava se odpre v zemlji – v najstarejši plasti telesa in spomina – kjer se prebujajo arhaične figure. Nato stopimo v sodobni prostor, prežet z zahtevami, vlogami in pričakovanji, ki jih družba polaga na ženske. Zaključni obred pa simbolizira vrnitev k zemlji: k ponovnemu rojstvu, poslušanju, preobrazbi. V ljudskem obredu žaganje babe – ko ‘staro’ simbolno razžagajo, da bi lahko prišla pomlad – se skriva univerzalni motiv: ženska, ki jo žrtvujejo, da bi se ponovno vzpostavil red. Staro umre – novo se rodi ; kaos se konča – red se začne.

Zanimalo nas je, kaj se zgodi, če ta arhaični obred postavimo v sodobni kontekst – v čas, ko se ženske še vedno borimo s stereotipi, pričakovanji in tišino. V predstavi to podobo obrnemo: Baba ni več žrtev. Vstane. Spregovori. Ostane. Postane glas. Arhetipi so notranji zemljevidi. Baba, divja ženska … Niso zgolj mitološkie figure, temveč čustveni kodi, kolektivni spomin. Na odru se ti arhetipi utelešajo v sodobne ženske, ki nosijo rane, želje, ironijo, moč. Ne želimo jih predstavljati, želimo jih živeti. Predstava je nastala kolektivno. Vse smo prinesle svojo izkušnjo, svoje arhetipe, svoje dvome.

(foto: Darko Herič)

Projekt Babe je potovanje, v katerem lahko vsak gledalec in gledalka začuti del sebe — tudi tisti, ki je običajno skrit. Če želimo prihodnost, ki ni zgrajena na strahu, jo moramo začeti ustvarjati skupaj, v skupnosti – v odnosu, v poslušanju. Obred žaganja babe je nekoč označeval konec zime. V predstavi Babe pa simbolično končamo tišino okoli ženskega telesa. In v tem poslušanju se začne nova pomlad. (razmišljanje štirih ustvarjalk ob najnovejšem projektu Babe, ki ga kreirajo: Lara Baruca – glasbenica, pevka in skladateljica, prepoznavna po prepletanju glasu, elektronike in performativnosti. V projektu Babe ustvarja zvočno krajino, kjer glas postane nosilec čustva, ritma in pomena, Daša Grgič – plesalka in koreografinja, dejavna na domači in mednarodni sodobnoplesni sceni. V svojih projektih raziskuje iskrenost telesa, njegovo sporočilnost in subtilno poetiko. Je avtorica koncepta in koreografske zasnove predstave Babe. V predstavi deluje kot koreografinja, interpretka in nosilka koncepta, ki povezuje mitološke arhetipe s sodobnim telesom in družbeno mislijo, Mojca Majcen– slovenska plesalka in balerina, prejemnica več nagrad za umetniške dosežke. Samostojna umetnica in soustanoviteljica Balkan Dance Projecta, ki povezuje plesalce in ustvarjalce z območja Balkana in Nikla Petruška Panizon – gledališka igralka, ki deluje na presečišču gledališča, glasu in poezije. V svojem delu raziskuje mejo med telesom in besedo, med pripovedjo in prisotnostjo.

(foto: Rossana Giorgi)

Vabljeni v Plesni teater Ljubljana v petek, 5. decembra ob 20.00. Predstava Babe je nastala v produkciji festivala Danceproject iz Trsta in Mojce Majcen v okviru dvoletnega projekta, s finančno podporo Mestne občine Celje ter Dežele Furlanije – Julijske krajine in je bila premierno odplesana 26. novembra v Trstu. Delo povezuje ustvarjalke iz Slovenije in Italije ter odpira prostor za sodoben ritual ženskega telesa, glasu in skupnosti.)