Kurjenje trave poleti je lahko zelo nevarno, ognja ne obvladate z vedrom vode

Poletje v Sloveniji pogosto prinese sušne dni, visoke temperature in vetrovne razmere. V takšnem okolju je narava izredno ranljiva. Zgodi se, da ena sama iskra, prižgana ob nepravem trenutku, sproži verigo dogodkov, ki ogrozi gozdove, travnike, domačije in življenja. Največ požarov na prostem nastane zaradi človeške malomarnosti. Neprevidno kurjenje suhe trave, sežig odpadkov ali nenadzorovan taborni ogenj – vse to lahko sproži ognjeni zublj, ki ga nato gasilci ustavljajo ure, dni ali celo tedne.

Ena iskra v suhi travi lahko povzroči katastrofo

Zato je nujno, da vsakdo razume, kako ravnati odgovorno. Požari na prostem se pogosto začnejo v nekaj sekundah, za posledice pa so potrebna leta obnove. Zakon o varstvu pred požarom je jasen, a zavest posameznika pogosto odloča več kot paragraf.

Kurjenje trave

Kurjenje v naravi je poleti lahko prepovedano

Opozarjajo gasilci, občine in agencije

V času povečane požarne ogroženosti Agencija RS za okolje in Uprava za zaščito in reševanje pogosto razglasita veliko ali zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja. V takšnih obdobjih velja splošna prepoved kurjenja v naravi, kar vključuje:

• sežiganje suhe trave in vejevja
• kurjenje ob robu gozda
• uporabo odprtega ognja na travniku
• uporabo pirotehnike
• odmetavanje gorečih predmetov (npr. cigaret)

Kdor ravna v nasprotju s temi pravili, tvega kazen in odgovornost za morebitno škodo. Gasilci pogosto opozarjajo, da večina poletnih požarov na travnikih in gozdnih robovih izvira iz človeške malomarnosti.

Kaj morate preveriti, preden zakurite

Varnost se začne s premislekom

Preden se odločite za kakršno koli uporabo ognja na prostem, se vprašajte naslednje:

• Je v vaši regiji razglašena požarna ogroženost?
• Je dan vetroven ali izjemno suh?
• Je območje obdano z gozdom ali suho podrastjo?
• Imate ob sebi dovolj vode ali gasilni aparat?
• Ste prijavili kurjenje na občini ali gasilcem?

Če na katero od vprašanj ne morete odgovoriti z gotovostjo, ognja ne prižigajte. Tudi manjše kurišče se lahko v nekaj minutah spremeni v nevaren požar, če veter zanese iskre.

Kje kurjenje sploh ni dovoljeno?

Zaščitena območja so še posebej občutljiva

V naravnih parkih, zaščitenih območjih, območjih Natura 2000 in v gozdovih ni dovoljeno kuriti brez izrecnega dovoljenja upravljavcev. Prav tako je prepovedano:

• kuriti v naravi manj kot 100 metrov od gozda
• kuriti v suši in brez vodnega vira v bližini
• odmetavati ogorke ali pepel iz vozil

Posebej nevarno je kurjenje v kraškem svetu, kjer se lahko ogenj hitro razširi pod zemljo skozi koreninski sistem in razpoke. V naravnem okolju ni dovolj zgolj pogasiti plamena – treba je poskrbeti, da je pogorišče popolnoma hladno.

Kako varno sežigati vrtne in kmetijske odpadke?

Če je že treba, naj bo odgovorno

V določenih občinah je spomladi in jeseni dovoljeno nadzorovano kurjenje vrtnih ali sadnih ostankov, vendar mora biti:

• nadzorovano s strani odrasle osebe
• obdano z območjem brez vnetljivega materiala
• prijavljeno lokalni gasilski enoti, če to zahteva občina
• zaključeno pred sončnim zahodom
• izvedeno z zalogo vode ali orodja za gašenje

Kurišče mora biti urejeno, po končanem kurjenju pa temeljito zalito. Gasilci pogosto naletijo na primere, kjer ljudje ogenj “pogasijo” tako, da ga prekrijejo z zemljo – a ta lahko skriva tleča žerjavica še več ur.

Požari na prostem: primeri in posledice

Gorenjska, Kras, Dolenjska – nič ni varno

Poleti 2022 je na Krasu divjal eden največjih požarov v zgodovini Slovenije, ki je zajel več kot 3.500 hektarjev površin. Požar je sprožila iskrica, ki se je v nekaj urah razširila po borovih gozdovih in uničila krajinsko sliko. Na Gorenjskem se je požar razširil z nepogašenega ogorka, na Dolenjskiem z nadzorovanega sežiga vrtnih ostankov.

Ognjeni zublji ne izbirajo. Prvi prizadeti so živali, rastline in tla, za njimi pa pogosto tudi domačije in ljudje. Gasilci se vsako poletje znova borijo z naravnimi požari, ki jih je z malo previdnosti mogoče preprečiti.

Kako pomagati, če zagori

Hitrost in pravilno ukrepanje štejeta

Če opazite dim, ogenj ali že razvito požarišče, nemudoma:

1. Pokličite 112 in sporočite lokacijo, obseg požara in dostopne poti.
2. Če je požar še v začetni fazi, ga poskusite pogasiti z vodo, peskom ali odejo.
3. Ne postavljajte se v veter, ogrožen prostor zapustite pravočasno.
4. Opozarjajte druge mimoidoče ali domačine.
5. Ne odlašajte z obveščanjem gasilcev – vsaka minuta šteje.

Najslabše, kar lahko naredimo, je, da ogenj skušamo pogasiti sami, brez ustrezne opreme, medtem ko se že razrašča. Ocenite tveganje in ukrepajte odgovorno.

Narava si ne opomore čez noč

Zemlja po požaru potrebuje leta

Požari uničijo mikroorganizme v tleh, zmanjšajo sposobnost zadrževanja vode, pospešijo erozijo in omogočijo širjenje invazivnih rastlin. Površina, ki jo je zajel ogenj, je še dolgo sterilna in brez življenja. V naravnih parkih so posledice vidne tudi desetletje po požaru. Zavarovana območja so zato pod stalnim nadzorom.

Največjo škodo pa utrpi zaupanje v ljudi. Sosedje, kmetje, pohodniki. Vsi izgubijo občutek varnosti, ko naravo, v kateri živijo, poškoduje brezbrižnost nekoga, ki ni pomislil, da je ognja preveč.

Bo Zemljo leta 2032 zadel asteroid? Astronomi opozarjajo na visoko tveganje

Objava Kurjenje trave poleti je lahko zelo nevarno, ognja ne obvladate z vedrom vode se je pojavila na Vse za moj dan.