Kupujte lokalno!

Slovenski kmetje se vsakodnevno soočajo z visokimi stroški pridelave, nelojalno konkurenco cenejšega uvoza, obsežno birokracijo in številnimi socialnimi izzivi, so na skupni novinarski konferenci ob svetovnem dnevu hrane v Lenartu poudarili v kmetijskih organizacijah in GZS. Potrošnike so pozvali k izbiranju lokalnih proizvodov.

Predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, Zadružne zveze Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine, Zveze kmetic Slovenije, Združenja hribovskih in gorskih kmetov, Zveze društev rejcev drobnice Slovenije, Kmečke iniciative in Združenja kmečkih sirarjev Slovenije so opozorili na več izzivov domačega kmetijstva.

Stroški pridelave so previsoki

Kot enega največjih problemov so izpostavili visoke stroške pridelave, ki jih kmetje pogosto ne morejo pokriti z odkupnimi cenami, oblikovanimi v verigi, poroča STA.

Letos so bili po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije stroški pridelave pšenice 249 evrov na tono, odkupne cene v času žetve pa so bile po podatkih zadružne zveze v času žetve 200 evrov na tono za krušno pšenico in 180 evrov na tono za krmno pšenico. Kmetje so letos pri pridelavi pšenice ustvarili izgubo 354 evrov na hektar, v zadnjih treh letih pa skupaj prek 1100 evrov na hektar, so izračunali v zadružni zvezi. Kmet naj bi od kilograma kruha dobil približno desetino maloprodajne cene.

Cene krompirja so polovico nižje kot lani. (Foto: Bobo)

Kmet dobi zgolj 50 centov za liter mleka

Eden redkih, kjer trenutno slovenski kmetje lahko pokrivajo stroške prireje, je sektor mleka, a se tudi tu že kaže zasičenost na evropskem trgu in nakazuje padanje cen. Slovenska odkupna cena mleka je trenutno 50 centov na liter. V povprečju kmet prejme za liter mleka 33 do 37 odstotkov maloprodajne cene.

Kot posebno težavnega so zbrani izpostavili uvoz iz tretjih držav, kjer je dovoljena uporaba zaščitnih sredstev, ki so v EU prepovedana. Tudi sicer je nabor zaščitnih sredstev, ki jih imajo na razpolago slovenski pridelovalci, po njihovih navedbah bistveno manjši od nabora, ki je na voljo pridelovalcem na skupnem evropskem trgu.

Razmere na trgu se odražajo tudi v stopnji samooskrbe – v Sloveniji je najnižja pri pridelavi sadja in zelenjave, negativen trend je tudi pri pšenici.

Zadružna zveza je zato pozvala k oblikovanju spodbud, ki bodo okrepile trajnostni kmetijsko-prehranski sistem, ki temelji na lokalni surovini. Izpostavili so še spodbude v infrastrukturo.

Omenili so tudi prepletanje socialnih izzivov z demografskimi, ekonomskimi in družbenimi vprašanji. Slovensko kmetijsko prebivalstvo se stara, mladi pogosto ne prevzemajo kmetij, kar vodi v pomanjkanje naslednikov in izgubo znanja. V Sloveniji je le 3,5 odstotka nosilcev kmetije mlajših od 35 let, še leta 2016 jih je bilo 4,6 odstotka. Povprečna starost nosilca kmetijskega gospodarstva v letu 2024 je bila 63 let, so poudarili.

Posebne izzive imajo po njihovih besedah kmečke ženske, ki morajo usklajevati delo na kmetiji z družinskimi obveznostmi.

V Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS pa so navedli, da je skrb za zdravje, kakovost prehrane in trajnostno prihodnost skupna odgovornost pridelovalcev, živilske industrije, potrošnikov, raziskovalcev, izobraževalcev in odločevalcev. “Le z medsebojnim sodelovanjem lahko ustvarjamo trajnosten, odporen in pravičen prehranski sistem, ki bo tudi prihodnjim generacijam zagotavljal varno in kakovostno lokalno pridelano hrano,” so prepričani.

V organizacijah so zato potrošnike pozvali, naj ne spregledajo truda slovenskega kmeta in izberejo lokalno hrano. S tem ne podpirajo le kakovosti, varnosti in sledljivosti hrane, temveč tudi slovenskega kmeta, varovanje okolja, ohranjanje slovenske krajine ter prihodnost podeželja, so sklenili.

C. Š.