KSJS za sestanek socialnih partnerjev o prispevnih stopnjah

Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS) poziva predsednika vlade Roberta Goloba, da skliče sestanek s socialnimi partnerji, na katerem bodo znova odprli vprašanje prispevnih stopenj za pokojninsko zavarovanje. Na njem bodo zahtevali dvig prispevne stopnje za delodajalce, saj je precej nižja od tiste, ki velja za delavce.

Delodajalske organizacije so v četrtek znova pozvale k zamiku ali postopnem uvajanju dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo ter k vključitvi socialnih partnerjev in strokovnih institucij v pripravo finančne ocene. Po njihovem opozorilu je uvajanje dodatnih prispevkov za dolgotrajno oskrbo, določeno s 1. julijem, prezgodnje in nesorazmerno glede na dejanske potrebe sistema.

V konfederaciji so “z velikim začudenjem” prebrali odziv visokih vladnih predstavnikov, da so se pripravljeni pogovarjati o tem, je zapisal predsednik konfederacije Branimir Štrukelj. Vse to se po njegovem opažanju dogaja zgolj dvostransko, medtem ko so sindikati iz teh pogovorov izključeni. To vidi kot nesprejemljivo in v popolnem nasprotju z načeli socialnega partnerstva.

Zavarovanje za dolgotrajno oskrbo je nova oblika socialnega zavarovanja, ki bo zagotovila oskrbo za tiste, ki ne morejo več v celoti skrbeti zase. Med njimi so zlasti starejši. Če se prispevek ne bo začel vplačevati s 1. julijem v skladu z zakonom, bodo ogrožene pravice tistih, ki so najbolj potrebni pomoči, je posvaril. V konfederaciji na to ne bodo pristali.

Hkrati je spomnil, da so sindikalne centrale, vlada in delodajalske organizacije tripartitno uskladile in podpisale dogovor ob uskladitvi pokojninske reforme, po katerem so kakršne koli spremembe prispevkov v socialna zavarovanja možne le s soglasjem vseh treh strani.

Glede na to konfederacija poziva predsednika vlade, da skliče sestanek s socialnimi partnerji, na katerem bodo znova odprli tudi vprašanje višine prispevnih stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in zahtevali dvig prispevne stopnje delodajalca.

Prispevna stopnja je od leta 1996 namreč za delodajalce precej nižja kot za delavce. Za delodajalce znaša 8,85 odstotka, za delavce pa 15,50 odstotka.

Delodajalska stran je na pogajanjih o pokojninski reformi, ki so potekala od septembra lani, zavračala dvig prispevne stopnje za delodajalce. Če bi se obremenitev delodajalcev po reformi povečala, ne bi podpisali dogovora o usklajenosti reforme.