Kritika: Pihalni kvintet TOLMUN

Na letošnjem 3. koncertu 18. Vranskih poletnih večerov 2026 z glasbo za pet pihal v p. c. sv. Mohorja in Fortunata v Stopniku na Vranskem

Piše: Franc Križnar

P. c. sv. Mohorja in Fortunata v Stopniku (Vransko)

Stopniški zvon iz leta 1317 (foto Vošnjak, Šempeter)

V okviru letošnjih 18. Vranskih poletnih večerov 2026, ki jih prireja in organizira vranski ZKTS, je v podružnični cerkvi sv. Mohorja in Fortunata na tretjem in hkrati predzadnjem koncertu nastopil mladi Pihalni kvintet TOLMUN (t. j. poglobljeni del rečne struge ali jezerskega dna, kjer dela voda vrtince). Zanjo je značilno, da v njej visi in še vedno zvoni kot izjemen zgodovinski zaklad kot najstarejši srednjeveški zvon in livarski izdelek (iz leta 1317). P. c. pa kot izjemno lep umetnostno zgodovinski in kulturni spomenik spada v okvire vranske občine pod župnijo Vransko.

Programski list

Mlad ansambel, menda kar na svojem promocijskem (= prvem) koncertu sestavljajo mladi glasbeniki in glasbenica s sicer mednarodne glasbene scene. Menda si niti pravega imena še niso nadeli pa že takšen uspeh! Tega lahko na samem začetku pomerimo s kar tremi kapitalnimi deli komorne glasbe za zasedbo petih simfoničnih pihal, kamor pihalni kvintete zagotovo sodi v okviru komorne glasbe. Saj se je peterica tokrat postavila v prezbiterij intimnega cerkvenega prostora: Španka Laura de Dompablo/flavta, naši trije pihalni mušketirji-Slovenci: Tevž Kupljenik/oboa, Aljaž Beguš/klarinet in Ruben Hudnik/rog ter Čeh Adam Pršek/fagot. Njihovo glasbeno izžarevanje, ki jih je tokrat (prvič) pripeljalo na tale vranski cerkveni in glasbeni oder iz švicarskega Basla in še od kod drugod, kot je značilno za prvo in pravo mladost: naravna predanost in že visoka umetniška raven. Kajti pihalni kvintet Tolmun združuje mlade glasbenike, od katerih ima vsak za seboj že številne (mednarodne) dosežke. Ni čudno, da so na tem svojem inavguralnem nastopu izbrali kar troje tehtnih komorni glasbenih del-pihalne kvintete, ki so jih podpisali Nemec italijanskega rodu Franz Danzi (1763-1826), Američan Samuel Barber (1910-1981) in Čeh Antonin Dvoržak (1841-1904) v priredbi Parižana, oboista in skladatelja Davida Walterja (r. 1958).

Na začetku koncerta

Na več kot enournem nastopu, ki so ga delno tudi sami umetniki (R. Hudnik) pokomentirali, se je verjetno tudi zaradi brezplačnih tovrstnih koncertov, nabralo kar precejšnje število hvaležne publike. Zahtevna komorno glasbena literatura pa je tako spet enkrat prešla na prav široke množice. Kar nekam intimno vzdušje se je porodilo med nastopajočimi in občinstvom, skoraj brez bariere. Tudi ob prisotnosti vranske županje (ga. Nataša Juhart) so se tovrstni nivoji, ravni naravnost zbližali. Od uvodnega in enega najbolj »klasičnih« in izvirnih del se je vse tole začelo s 4-stavčnim Pihalnim kvintetom v g-molu, op. 56, št. 2 (Allegretto, Andante con moto, Menuetto: Allegretto in Allegretto). Bili smo priča povsem bravuroznim začetkom in koncem, na prvem mestu pa je bila v ospredju izvrstna tehnična pripravljenost ansambla. Tej so sledile muzikalne prvine, ki jih je vsa inštrumentalna peterica kar nadgrajevala in gradila (iz tolmuna v oblake). Slovita nemška ali kar mannheimska kompozicijska šola pa je bila tako rekoč na dosegu roke. Vsaj za ta večer so jo več kot ozvočili zdaj (po prvih taktih in prvi ok. 15 min. trajajoči skladbi) že preverjeni inštrumentalisti. Njihova sorazmerja v zvočni podobi pa so se nadaljevala v naslednji, komaj 12-min. 6-stavčni Poletni glasbi/Summer Music, op. 31Američana Samuela Barberja: Slow and indolent, Poco piu mosso, Quasi adagio, Piu mosso, Quasi adagio in Tempo I. Še ena s povsem drugega (ameriškega) pola predstavljena glasba in tudi s povsem drugačnim soundom ter barvami je bila še en izzviv našemu ansamblu. So ga pa prejadrali in povsem kontrastno spet ozvočili v slogu tokratnih ameriških zapisov: vrednost tovrstnega muziciranja je v igranju in odigravanju zapisane glasbe in ne individualnih občutij ter morebitnih osebnih dodatkov k njej. Inštrumentalna virtuoznost in posamične kombinacije prav vseh pet ter nenazadnje skrajno skupna homogenost predstavljene glasbe pa so dodali vsem prikazanim interpretacijam več pik na i. V sklepnem in 25-min. delu-priredbi slovitega Dvoržakovega 4-stavčnega Godalnega kvarteta št. 12 v F-duru, op. 96, »Ameriškega« v priredbi glasbenika, oboista, skladatelja, … D. Walterja pa smo doživeli še en tipično slovanski pogled na Ameriko. Tokrat se je že pregovornim izvajalskim bravuram, ki so tu pa tam mejile že na pravi artizem, pridružila še konceptualna umetnost: med predhodnim Barberjem in zdajšnjim »Američanom« Dvožakom. Bili pa smo še priča priredbenim bravuram Walterja, saj je moral tradicionalno zasedbo godalnega kvarteta (2 violini, viola in violončelo) prestavitve med parte petih pihalnih glasov: flavte, oboe, klarineta, roga in fagota. Pri tem pa je tako zven ansambla ostal »ameriški.«

Zaključni poklon izvajalcev

Na zadnjem letošnjem koncertu 18. Vranskih poletnih večerov 2026 ta teden (5. 9.) pa bo v p. c. sv. Martina v Šmartnem/Podvrhu (Vransko) nastopil še mariborski Godalni trio TriNity Vivijana Rogina Njegovan/violina, Petar Njegovan/viola in Gorazd Strlič/violončelo).