KRATKI TEST Geely CityRay: Že dolgo me noben avto ni postavil pred toliko preizkusov

2 hours ago 17

ARTICLE AD

Izhajam iz teze, da noben avto na trgu ni res slab. Z vso resnostjo to trdim tudi za tega. Ampak. Nekatere stvari so izvedene na načine, ki bodo nekaterim izstrelile pisker v stratosfero, medtem ko bo drugim zanje figo mar. Povem, katere so, nato pa se sami odločite, v katero skupino sodite.

Za začetek kanček razmišljanja, ki dokazuje, kako subjektivno je vse skupaj. Recimo. Meni veliko pomeni digitalni sprejemnik DAB, Matjažu je pomembnejše preprosto poslušanje podkastov, nekdo tretji pa ne potrebuje ničesar drugega, z izjemo Spotifyja. Torej. Enim je slab radio minus, drugim je malo mar. Saj pravim. Marsikaj je odvisno od perspektive in če se izrazim na ta način, potem CityRay zahteva zelo specifično.

Motor	štirivaljni bencinski prisilno polnjeni, 1.499 cm3, 128 kW (147 KM), 290 Nm;
Zmogljivosti	190 km/h; 7,9 s do 100 km/h, pogon spredaj
Menjalnik	7-stopenjski samodejni z dvojno sklopko
Poraba	6,3 l na 100 (WLTP); 8,1 l na 100 km (test)
Prtljažni prostor	571 l – 1.600 l
Dimenzije/medosna razdalja	4.451 x 1.865 x 1.650 mm / 2.701 mm
Masa praznega	1285 kg, dovoljena 1.735 kg
Cena testnega vozila (brez popusta)	31.490 € (vstopna 28.890).

Že oblika sproža delitve. Ta mestni terenec odlikujejo pravokotne linije s kar štirimi izpušnimi odprtinami. Vse so prave in čeprav z zadnje strani dodajo nekaj agresivnega videza, se sprašujem, ali so res nujne. Z zmogljivostjo prisilno polnjenega, pod dva litra prostornine velikega bencinskega motorja nimajo dosti skupnega. Videz je agresiven tudi s sprednje strani, le da sta zanj odgovorna predvsem zanimivo oblikovana sprednja LED žarometa. Oblikovanje, ki si ga deli še z nekaterimi drugimi modeli Geelyja, sodi med tista, za katera običajno rečem, da sprožajo binarne poglede. Bodisi ti je všeč ali pač ne. Odtenkov sivine je po mojem mnenju tukaj bolj malo.

Bolj zadržano je oblikovanje notranjosti, kjer se poleg težnje po prostornosti za potnike in njihovo prtljago izraža minimalistični pristop. Vsaj meni je notranjost oblikovana lepše od zunanjosti, vendar je to ponovno stvar osebnega pogleda na estetiko. Sprednji zaslon oziroma digitalna instrumentalna plošča ne dopušča prav veliko prilagajanja, je pa po drugi strani ravno prav informativna. Vseeno sem nekoliko pogrešal projiciranje podatkov na vetrobransko steklo v višini oči, zaslon HUD, za katerega menim, da bo prej ali slej moral postati del standardne opreme. Osrednji zaslon je druga pesem. Pregleden in dovolj svetel, vendar večino časa na večjem delu prikazuje statično sliko, saj navigacije ali kakšne druge aplikacije, za katero bi bilo smiselno, da je prikazana ves čas, preprosto ni.

Da ni navigacije, me je zmotilo. Ne bo te, če si navajen takoj povezati telefon s sistemom avtomobila. A tu je prvi izziv. Applov CarPlay je nameščen, Android Auto pač ne. Namesto njega je na voljo druga aplikacija za zrcaljenje zaslona telefona z Androidom. Do tu vse lepo in prav. Zaplete se, ker jo ni v Googlovi trgovini Play in jo moraš prenesti s spletne strani ter naložiti mimo uradne trgovine. Verjemite mi, da to marsikoga odbija. Še posebej zato, ker se rešitev ne more primerjati z Googlovo. Vsekakor je bolje, da je vsaj to, kot da ne bi bilo ničesar. Zadovoljstvo s takšno izvedbo je ponovno odvisno od potreb. Če si navajen Android Auta, te bo drugačna rešitev še kako zmotila. Za tiste, ki telefona, z izjemo prostoročnega telefoniranja, sploh ne priklapljajo, pa je to brezpredmetno.

Potem je tu zelo specifičen radijski sprejemnik. Ni digitalen, temveč zgolj analogni in še v tem primeru izpisuje le frekvenco namesto imena postaje. Moral sem iskati po spletu, da sem našel uporabno radijsko postajo. Morda koga to ne bo zmotilo, mene je. Drugega ne morem reči. Da ne omenim še nečesa. Vsakič po zagonu avtomobila sem moral pritisniti ikono tipke play na ploščici radia na osrednjem zaslonu, da se je sploh kaj zaslišalo iz sicer razmeroma dobrega zvočnega sistema. Zakaj takšna rešitev, mi ni znano. A verjetno se boste strinjali, da je vsaj nenavadna.

Sončna streha s senčnikom dejansko polepša notranjost, še posebej v lepem vremenu, ko jo lahko odpreš. Le da je postopek ponovno rahlo zapleten. Ni fizičnega stikala na običajnem mestu, zgoraj blizu bralnih lučk. Namesto tega senčnik in streho upravljaš prek osrednjega zaslona, pri čemer moraš najprej pritisniti ikono avtomobila, da se prikažejo nastavitve. Nič hujšega. Ali pač. Zoprno je, ker moraš postopek ponavljati po vsakem zagonu. In ga moraš, saj se ob izklopu avtomobila senčnik oziroma streha, če je ta odprta, samodejno zapreta. Dobro z vidika varnosti, slabše pa zato, ker se nekomu ni zdelo vredno vgraditi fizičnega stikala.

Če so opisane zadeve do neke mere izziv, sem našel dve, ki sta me pozitivno presenetili. Takojšnji izpis opozorila, da se telefon polni v predalu z brezžičnim polnilnikom, z možnostjo njegovega izklopa, ter dobra 360-stopinjska kamera. Samodejno se prikaže slika ustrezne strani ob vključenem smerniku, še uporabnejša pa je pri parkiranju na omejenem prostoru.

Samo upravljanje CityRaya je kljub ne ravno majhnim meram razmeroma udobno. Takšne so tudi vozne lastnosti in vozni pomočniki, do katerih nimam večjih pripomb. Opozorila na ovire in prekoračitve hitrosti ter samodejna zaznava omejitev so na ravni drugih avtomobilov, torej ne najboljša, a vsaj daleč od nervoznih in pretirano glasnih. Če že mora avto piskati, naj to počne čim bolj diskretno in to so Kitajci pri tem modelu dosegli. Poleg običajnih voznih načinov, Comfort se mi zdi daleč najprimernejši, lahko nastaviš trdoto volana. Tokrat je razlika med tremi stopnjami jasna in občutna.

Vozne lastnosti so na ravni vozila z nekoliko višjim težiščem. Krmiljenje je zadovoljivo natančno, trdota podvozja nekje v povprečju in med hitrejšo vožnjo skozi ovinke se mi ni zdelo, da avtomobil ne bi držal smeri. CityRay ni cestni dirkač, čeprav se mi zdi, da bi z videzom nadvse rad igral na to noto in temu primerno moraš pristopiti k vožnji. Zadeva je korektna, le poraba v mestu bi morala biti nižja (verjetno bi se jo dali spustiti pod sedem litrov, a uradna je preveč optimistična). A tako je pri kitajskih avtomobilih z bencinskim motorjem. Očitno je na Daljnem vzhodu bencin cenejši, saj do zdaj nisem dobil občutka, da bi bili kaj posebej varčni. Samopolnilni hibrid v tem primeru ne bi bil odveč, saj bi dodal nekaj poskočnosti pri nizkih vrtljajih in hkrati znižal porabo.