»Kraška ohcet vsak dan ponuja nekaj drugačnega in posebnega«

Objavljamo del intervjuja iz petkovega Poletnega miksa v Primorskem dnevniku.

Še pred začetkom intervjuja za Primorski dnevnik me Dana Purič brez ovinkarjenja opozori, da ne bo odgovarjala na vprašanja, ki jih je slišala že tisočkrat, ko sta se z Ivanom Kerpanom poročila na Kraški ohceti leta 2022. Mediji so bili verjetno najbolj »moteč« element prelepega praznika; vtis je bilo treba torej popraviti vsaj z izbiro manj banalnih tem za pogovor o spominih na njuno ohcet.

Zato ne bomo govorili o razlogih, ki so mladi par spodbudili k tej izbiri, niti ne o tem, da sta se tudi starša Dane Purič poročila na Kraški ohceti ali da je njuna poroka odprla novo obdobje - in novo upanje - v zgodovini tega etnografskega dogodka po devetletnem premoru. Nismo odpirali niti poglavja o njunem dveletnem čakanju na poroko, saj je prišla najava nekaj dni pred zaprtjem vseh dejavnosti zaradi pandemije koronavirusa. Ljubezen zna počakati in avgusta leta 2022 je dočakala izpolnitev želje po poroki v etnografskem stilu.

Čeprav so bili organizatorji verjetno pripravljeni na manjši kompromis po zaskrbljujočem večletnem pomanjkanju kandidatov, sta Dana Purič in Ivan Kerpan ponudila idealne pogoje, saj gre za kraški par »s poreklom«: ona je iz Repna, on iz Križa, spoznala sta se zaradi skupne smučarske strasti. On je fizioterapevt, ona pa je zaposlena na podjetju, ki se ukvarja s kavo. V zadnjih treh letih se njuna družina povečala in danes šteje dva dodatna člana: Lea ima skoraj dve leti, Filip pa štiri mesece.

Dana in Ivan se letos pripravljata na prvi družinski obisk prireditve v štiričlanski zasedbi.

Velika večina ljudi deli prelomni trenutek poroke le z ožjim krogom sorodnikov in prijateljev. V primeru Kraške ohceti pa se praznika simbolično udeležuje kar cela vas, kar pomeni ogromno neznancev. Kako sta doživela te nenavadne okoliščine?

Dana Purič: Verjetno si vsi predstavljajo, da ni prostora za intimna doživetja, jaz pa sploh nisem pogledala gneče ljudi. O tem sva razpravljala tudi z Ivanom in oba sva v tistem trenutku dejansko videla samo svoje najbližje. Tudi če so številni prišli pozdravit in čestitat, so bili naši gostje za naju vedno v ospredju. Množica udeležencev sploh ni predstavljala problema, drugače ne bi izbrala take poroke. Bila je najina poroka, v bistvu kot katerakoli druga ... z izjemo okvira.

Kateri del scenarija se te je najbolj dotaknil?

Dana: Vsak dan ponuja nekaj drugačnega in posebnega. Nepozaben je izhod iz cerkve, ko te vsi pričakujejo v špalirju. Najbolj pa mi je bil všeč popoldanski ples na trgu. Zunaj obrednega programa, moram dodati, naju je prišel obiskat Borut Pahor, kar je bilo resnično nepozabno.

Kaj pa bi mogoče spremenil?

Ivan Kerpan: Dejansko ničesar, niti vremena, saj sva tudi s tem imela veliko sreče: v nedeljo je sprva sicer močno deževalo, potem pa se je zjasnilo. Tudi glede organizacije nimam pripomb. Dejstvo, da je vse skupaj zahtevno in da je treba sprejeti določene kompromise, vzameš tako ali tako v zakup.

Si v določenih trenutkih doživela »poglavja« večdnevnega obreda kot igro?

Dana: Igranje je del tega obujanja tradicij, a je tudi nujno, da lahko vstopiš v življenje preteklih stoletij. Vse to ti pomaga, da se do poroke čim bolj prepričljivo vživiš v določeno dimenzijo.

Vživljanje v tradicijo je mogoče lažje za družino, ki ceni lokalno dediščino in je celo že doživela poroko na Kraški ohceti. Kako pa si ti sprejel nenavaden predlog?

Ivan: Pravzaprav se ne spomnim, kdo je predlagal prvi, ker sva se oba strinjala. Dana je to poznala neposredno, jaz pa zato, ker sem velikokrat sodeloval v okviru AŠD Mladina. Z Dano sva se tudi udeleževala Kraške ohceti.

Kateri je idealni portret osebe, ki bi se lahko poročila na Kraški ohceti?

Ivan: Najprej je treba najti par, ki si želi poroke. In to v cerkvi. Če upoštevamo statistiko, je že samo izbira precej nenavadna. Kdor se poroči na Kraški ohceti mora nato sprejeti vse dele obreda, ki obuja to tradicijo. Upoštevati mora tudi, da gre za javni dogodek, ki se ga bo udeležilo veliko neznancev. Obstaja tudi vprašanje oblačil, saj marsikatera ženska sanja o beli obleki. Tudi lokacije ne moreš izbrati. Nenazadnje se na Kraški ohceti lahko poroči le kdor ima določen odnos do naše skupnosti, saj gre za dogodek, ki priča o naši prisotnosti na Krasu in to je tudi eden od razlogov, da sva se z Dano odločila za to poroko.