KOROŠKI FOKUS: Herbert Kickl ante portas

Leto 2025 se je za avstrijsko notranjo politiko začelo s političnim kaosom brez primere. Pičlih 100 dni po parlamentarnih volitvah 29. septembra lani so konec preteklega tedna propadla pogajanja o vladi treh strank, katero naj bi sestavljali konservativna ljudska stranka (ÖVP) kanclerja Karla Nehammerja, levo usmerjeni socialdemokrati (SPÖ) Andreasa Bablerja ter liberalci z Beato Meinl-Reisinger na čelu. Ta naj bi preprečila Herbertu Kicklu, ki je s svojo skrajno desno svobodnjaško stranko (FPÖ) na parlamentarnih volitvah prejel največ glasov, da bi postal novi avstrijski kancler. Kickl zato tudi od zveznega predsednika Aleksandra van der Bellna ni dobil mandata za sestavo nove avstrijske vlade, saj nobena stranka ni želela Kickla kot kanclerja.

Sodeč po izjavah (neuspešnih) pogajalcev iz vrst vseh treh strank so pogajanja propadla, ker se je v ljudski stranki uveljavil tabor, ki je ofenzivno zagovarjal vladno koalicijo z desničarskimi svobodnjaki - tudi za ceno, da se ljudska stranka odpove kanclerski funkciji in postane manjši partner v novi vladi s kanclerjem Kicklom na čelu. To potrjuje tudi odstop Nehammerja kot šefa vlade in predsednika ljudske stranke. Nehammer se je namreč izrekel proti oblikovanju vladne koalicije s svobodnjaki na čelu s Kicklom in se tega dosledno držal. Dramatičen razplet zadnjih dni pa je pokazal tudi, da načrt o vladi treh strank, katere edini namen je bil svobodnjakom preprečiti pot do oblasti, ne zadošča, če akterji vsebinsko niso skladni.

Kdo bo nasledil Nehammerja na funkciji (začasnega) kanclerja do oblikovanja nove vlade, včeraj še ni bilo jasno, je pa predsedstvo ljudske stranke že imenovalo novega začasnega predsednika v osebi dosedanjega generalnega sekretarja stranke Christiana Stockerja. Ta, čeprav oster kritik svobodnjakov in Kickla, je že v svojem prvem javnem nastopu presenetil s popolnim preobratom v politiki ljudske stranke in napovedal pogajanja s svobodnjaki, če bodo slednji ljudsko stranko povabili k oblikovanju nove vlade. Še na zadnji seji avstrijskega parlamenta decembra je o Kicklu menil, da (avstrijska) »republika politika, kot je Kickl, ne potrebuje«.

Preobratu ljudske stranke za 180 stopinj se je pridružil še avstrijski zvezni predsednik Aleksander van der Bellen, ki je še pred letom dni na avstrijski televiziji zatrdil, da Kickla ne bo imenoval ne za ministra, še manj pa za kanclerja, če bi svobodnjaki postali najmočnejša stranka v avstrijskem parlamentu. Po dobro uro trajajočem srečanju s Kicklom včeraj opoldne je van der Bellen sporočil, da je Kicklu - ob »upoštevanju spremenjenih okoliščin v ljudski stranki« - le podelil mandat za pogajanja za sestavo nove vlade z ljudsko stranko.

Z drugimi besedami: skrajni desničar Herbert Kickl stoji pred vrati urada zveznega kanclerja na Dunaju in veliko kaže na to, da bo - če bodo pogajanja z ljudsko stranko uspela - morda še ta mesec postal prvi avstrijski kancler iz vrst svobodnjakov. S tem pa je tudi jasno, da grozi Avstriji dramatičen zasuk v desno s posledicami, ki bodo nedvomno močno spremenile avstrijsko notranjo politiko, a tudi dosedanji status Avstrije v Evropski uniji in v mednarodni politiki.

Znano je, da Kicklovi svobodnjaki - enako kot skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) - ne zagovarjajo le popolne zaustavitve migracij pod geslom »trdnjava Evropa«, temveč so zelo kritični tudi do Evropske unije. Tudi pri vprašanju nadaljnje podpore Ukrajini Kicklovi svobodnjaki odločno odklanjajo politiko Zahoda, problematično pa je tudi njihovo tolmačenje avstrijske nevtralnosti. To so točke, ki bi lahko še pomenile morebiten propad pogajanj z izrecno proevropsko ljudsko stranko in s tem predčasne volitve v Avstriji še pred letošnjim poletjem.

A takšnih volitev se svobodnjakom in Kicklu tudi ni treba bati, saj jim vse ankete napovedujejo morda še boljši rezultat kot na septembrskih volitvah, pri katerih so zbrali kar 29 odstotkov veljavnih glasov in relativno število sedežev v avstrijskem parlamentu. Po najnovejših anketah namreč lahko računajo s celo 35 odstotki in več!

Alpski republiki se torej že ob začetku novega leta obeta velika negotovost in morda celo prva zvezna vlada pod vodstvom skrajno desne stranke svobodnjakov. Ob vsem tem pa je že zdaj jasno, da so kaotični dogodki zadnjih dni močno oškodovali verodostojnost avstrijskih političnih strank in politikov, močno načeta pa je tudi avstrijska demokracija.