KOROŠKI FOKUS: Deželni glavar Kaiser se umika

V deželni politiki Koroške se obetajo velike spremembe. Spremembe, ki bodo nedvomno močno vplivale na politično in družbeno podobo dežele, na uradni odnos dežele do slovenske manjšine, prav tako tudi na sodelovanje dežele v alpsko-jadranskem prostoru. Koroški deželni glavar Peter Kaiser je namreč te dni potrdil, da se umika. Na kongresu svoje socialdemokratske stranke (SPÖ) jeseni letos namreč ne bo več kandidiral za predsednika. Vprašanje, kdaj se bo umaknil z mesta deželnega glavarja, pa je Kaiser pustil odprto. Sodeč po dosedanji praksi v socialdemokratski stranki, po kateri je predsednik stranke hkrati tudi njen prvi mož v deželni vladi, pa je tudi ta umik samo še vprašanje časa. Morda že jeseni letos, zelo verjetno pa najpozneje v prihodnjem letu, tako da bo njegov naslednik ali naslednica imela še dovolj časa, da se uveljavi na čelu deželne vlade pred naslednjimi rednimi deželnozborskimi volitvami spomladi leta 2028.

To potrjujejo tudi Kaiserjeve besede, s katerimi je naredil tudi konec vse glasnejšim ugibanjem v javnosti o tem, kdaj se bo umaknil. Svoj umik kot predsednik stranke je utemeljil, da bo konec letošnjega leta star 67 let, o umiku kot deželni glavar pa je dodal, da je umik s čela stranke treba videti tudi s pogledom na naslednje deželnozborske volitve, da je »časa dovolj, da se osebe, ki nosijo glavno odgovornost znotraj koroške socialdemokratske stranke, pravočasno pripravijo na prevzem politične oblasti v deželi«.

Kaiser je zadržan glede osebe, ki bi ga nasledila na čelu stranke (in s tem tudi v funkciji deželnega glavarja). »Odločitev bo v rokah delegatk in delegatov na strankinem kongresu jeseni,» je zatrdil Kaiser, ki je postal predsednik socialdemokratske stranke na Koroškem leta 2010, za deželnega glavarja pa je bil izvoljen kar trikrat: prvič po zmagi na deželnozborskih volitvah leta 2013, s katero se je končala več kot deset let trajajoča vladavina desnopopulistične in protimanjšinske svobodnjaške stranke (FPÖ) na Koroškem z deželnima glavarjema Jörgom Haiderjem in Gerhardom Dörflerjem na čelu, drugič z bleščečo zmago (48 odstotkov glasov!) leta 2018, tretjič pa leta 2023, ko je socialdemokratska stranka - kljub izgubi skoraj desetih odstotkov glasov - kot zdaleč najmočnejša stranka podaljšala vladno koalicijo z ljudsko stranko (ÖVP).

Peter Kaiser, ki je v preteklosti vedno poudarjal, da bo ostal deželni glavar do izteka mandata, če mu bosta to omogočila zdravje in družina, torej zdaj prepušča odločitev o datumu svojega umika iz deželne politike novemu strankarskemu vodstvu, ki bo izvoljeno na deželnem kongresu stranke septembra letos. Morda tudi zato, ker se je medtem tako znotraj stranke kakor v javnosti in tudi v medijih že vnela razprava o možnih kandidatih/kandidatkah, ki bi lahko nasledili prek koroških meja precej vplivnega deželnega glavarja Kaiserja.

Kot prvi kandidat za nasledstvo Kaiserja v stranki in na stolčku koroškega deželnega glavarja se v teh dneh najpogosteje omenja sedanji deželni svetnik Daniel Fellner. V ožjem krogu kandidatov za nasledstvo Kaiserja pa se omenjata tudi sedanji predsednik kluba socialdemokratskih poslancev v avstrijskem parlamentu oziroma državnem zboru Philipp Kucher in beljaški župan Guenther Albel. Kaiserjeva sedanja namestnica v deželni vladi in v stranki Gaby Schaunig, ki bi nedvomno imela veliko podporo znotraj stranke, pa je glede kandidature za predsednico stranke (in s tem posredno tudi prve deželne poglavarke na Koroškem) zelo zadržana.

Tekma za novega vodjo stranke je torej še popolnoma odprta in tudi presenečenja niso izključena. Rok za vložitev kandidature na deželnem kongresu je šele konec avgusta, nastop kot kandidat/-ka za predsednika/-co stranke pa je možen celo še na dan deželnega kongresa, če kandidaturo podpirata dve tretjini delegatov in delegatk kongresa.

Posledic umika Petra Kaiserja kot predsednika koroških socialdemokratov in deželnega glavarja na Koroškem v tem trenutku seveda še ni mogoče dokončno oceniti. Ni pa nikakršnega dvoma, da bo umik najbolj čutila slovenska manjšina. Navsezadnje je bil Kaiser tisti, ki je naredil konec desetletja trajajoči protimanjšinski politiki in odprl novo, slovenski manjšini naklonjeno poglavje. Tudi če se ni dalo uresničiti vsega, kar je (še) načrtoval in kar si je želela slovenska manjšina. Na stežaj pa je odprl tudi vrata tesnejšemu sodelovanju s sosedi - posebej s Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino.