Kordež: Poziv k ustavitvi predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti je nerazumen

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež meni, da je današnji poziv k ustavitvi predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti nerazumen. Meni, da je zakon nujno potreben, saj je področje popolnoma neurejeno in ni “nikakršnega nadzora nad tem, kdo se predstavlja kot psihoterapevt in ali je sploh ustrezno strokovno usposobljen”.

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, Onkološkem inštitutu Ljubljana in Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so danes pozvali k ustavitvi predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti. Menijo, da predlog znižuje standarde zdravstvene obravnave in izobrazbeni nivo strokovnjakov, ki naj bi v zdravstvu opravljali to dejavnost.

Kordež je v izjavi za medije zavrnil kritike, da predlog znižuje izobrazbene standarde. “Govorimo o najmanj štiriletnem obdobju strokovnega izobraževanja in usposabljanja za bodoče psihoterapevte pod mentorstvom, t. i. supervizijo, zato menim, da je ta zakon potreben,” je povedal. Po njegovih besedah bodo morali opraviti tudi kroženje v javnem zdravstvenem sistemu na področju obravnave duševnih stanj.

Psihologi in psihiatri so danes izpostavili, da bi po predlogu v zdravstveni sistem vstopali tudi psihoterapevti, ki opravijo krajše in manj kakovostno izobraževanje, kar bi lahko ogrozilo varnost pacientov. “Če bi samo prenesli vse psihoterapevte, ki danes obstajajo na tržišču, v zdravstveni sistem, bi to morda lahko bilo tako. Vendar zakon tudi v prehodnem obdobju zelo jasno postavlja merila in kriterije,” je poudaril Kordež.

Pojasnil je, da bi po predlogu moral vsak posameznik, ki bi želel opravljati dejavnost psihoterapije, izkazati svojo strokovno usposobljenost, sicer v sistemu ne bo mogel delati in ne bo mogel pridobiti licence. Licence bi po predlogu sprva podeljevalo ministrstvo za zdravje, kasneje pa zbornica psihoterapevtov, je spomnil.

Kordež je zavrnil besede, da je do psihoterapije možno priti z napotnico. “Eno je napotnica za psihiatra ali za kliničnega psihologa, to seveda lahko kdorkoli prejme od izbranega oziroma napotnega zdravnika, ampak k psihoterapevtu z napotnico danes ni možno napotiti,” je opozoril.

Dodal je, da psihiatri in klinični psihologi v svojem delu uporabljajo tudi določene pristope iz psihoterapevtskih obravnav. “Vendar psihoterapija ni vrsta zdravstvene dejavnosti. Po uvedbi tega zakona pa bo psihoterapija samostojna vrsta zdravstvene dejavnosti, na katero bo možno direktno napotiti tudi z napotnico,” je spomnil.

Zavrnil je tudi očitke, da v pripravo predloga zakona stroka ni bila vključena. Po njegovih besedah je bila v dolgi proceduri predloga široka javna razprava in številni sestanki, pogovori in delitve mnenj. “Je pa dejstvo, da je desetletje to področje popolnoma neurejeno in da so mnenja znotraj različnih deležnikov v stroki tako izjemno razdeljena, da je popolno poenotenje pravzaprav neutemeljeno pričakovati,” je dejal.

“Bi si tudi mi želeli, da bi se bolj združili in poenotili, pa vendar je v tej fazi to najboljši možen kompromis za pripravo tega predloga,” je prepričan Kordež.

Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti je vlada potrdila 10. aprila in ga prejšnji teden poslala v DZ. Predlog, čigar cilj je večja dostopnost do psihoterapije, umešča psihoterapijo med zdravstveno dejavnost, določa pogoje za opravljanje tega novega poklica in uvaja zbornico, ki bi psihoterapevtom podeljevala licence.