Koprivni pripravek za zelenjavni vrt ni ljudska pravljica, ampak delujoče orodje

Vrtnarji jih pogosto preklinjajo, ko se z njimi srečujejo med pletjem. Koprive hitro zarastejo robove gredic in se neusmiljeno razrastejo. A pod plastjo bodic in srbečih listov se skriva neverjeten potencial. V koprivah je zgoščeno naravno bogastvo, ki rastlinam nudi več kot le hranila.

Zakaj koprive niso le nadležen plevel, ampak ključna sestavina domačega škropiva

Koprivni pripravek je mogoče pripraviti na več načinov, a eden izmed najbolj učinkovitih je prav tisti, ki traja le nekaj dni. Čeprav se fermentirani koprivni pripravki uporabljajo kot gnojilo, pa za neposredno škropljenje po listih potrebujemo drugačen pristop. Ključ je v času namakanja.

Domače škropivo, koprive

Čas namakanja določa namen pripravka

Kratko namakanje za škropljenje proti ušem in pršicam

Za neposredno uporabo na listih in poganjkih zelenjave, kot so paradižniki, paprike, bučke in fižol, koprive namakamo največ 48 ur. V tem času se v vodo izločijo snovi, ki delujejo kot naravni repelent in insekticid.

Priprava korak za korakom

• Naberemo sveže koprive brez semen
• 100 g nasekljanih kopriv prelijemo z 1 litrom hladne vode
• Pustimo stati 24 do največ 48 ur
• Precedimo in tekočino uporabimo nerazredčeno ali razredčeno 1:1 z vodo
• Škropimo spodnjo in zgornjo stran listov z razpršilko

To škropivo ne škoduje rastlinam, če ga uporabimo v jutranjih urah ali ob oblačnem dnevu. Neposredno sonce lahko povzroči opekline na listih.

Fermentacija za tekočino bogato z dušikom in mikroelementi

Če koprive pustimo v vodi dlje kot 3 dni, začnejo fermentirati. Tako dobimo gnojilni pripravek, bogat z dušikom, železom, kalijem in drugimi hranili. Ta pripravek ni primeren za škropljenje po listih, saj lahko zaradi kislosti in mikrobne aktivnosti poškoduje mlade poganjke.

Fermentacija naj traja od 7 do 14 dni, pri čemer se zmes vsak dan premešava. Po koncu postopka se pripravek precedi in razredči v razmerju 1:10 z vodo. Uporablja se kot zalivanje ob korenine, ne pa kot listni sprej.

Vonj ni merilo učinkovitosti

Obstaja zmotno prepričanje, da mora biti pripravek iz kopriv smrdeč, da deluje. V resnici je pravilen čas namakanja odvisen od namena uporabe. Za škropljenje velja pravilo, da se pripravek uporabi, preden se zmes začne peniti ali oddajati neprijeten vonj. To pomeni, da je pripravljen najpozneje v 48 urah po namakanju.

Če zmes zasmrdi in začne fermentirati, je primerna za gnojenje tal, ne pa za neposredno uporabo na listih.

Rastline, ki imajo največ koristi od koprivnega pršila

Plodovke

Paradižniki, paprike in jajčevci dobro reagirajo na kratkotrajen stik s koprivnim pripravkom. Škropivo jim pomaga odbijati škodljivce in krepiti tkiva.

Zelje in kapusnice

Kapusove uši in belinovi gosenice ne prenesejo prisotnosti snovi v koprivi. Redno škropljenje vsakih 5 do 7 dni v času intenzivne rasti zmanjša potrebo po uporabi insekticidov.

Zelenjava na prostem

Solata, blitva in špinača so pogosto tarče uši in pršic, zlasti v toplejših in bolj vlažnih dneh. Z redno uporabo pripravka iz kopriv lahko težave omejimo brez uporabe kemije.

Pogoste napake pri pripravi in uporabi

Predolgo namakanje

Najpogostejša napaka je, da ljudje pustijo koprive stati predolgo, misleč, da bo pripravek učinkovitejši. To povzroči neprijeten vonj in zmanjšano učinkovitost proti ušem.

Nepravilna razredčitev

Če se uporabi koncentrat brez razredčitve na občutljive mlade rastline, lahko pride do poškodbe listov.

Uporaba po soncu

Škropljenje med največjo toploto dneva lahko povzroči opekline. Idealno je, da pripravke uporabimo zgodaj zjutraj ali tik pred mrakom.

Shranjevanje in pogostost uporabe

Pripravek za listno škropljenje iz kopriv ne shranjujemo. Uporabiti ga je treba najkasneje v 48 urah od priprave, sicer začne fermentirati in spremeni svojo sestavo.

Za najboljše učinke je priporočljivo škropiti rastline vsakih 5 do 7 dni, zlasti v obdobjih suhega in toplega vremena, ko so uši in pršice najbolj aktivne.

Vrtnarjenje prihodnosti je v sozvočju z naravo

Namesto da bi ob prvem znaku uši posegali po kemičnih sredstvih, lahko z naravnimi sredstvi, kot je koprivni pripravek, vzpostavimo ravnovesje v vrtu. Tak način obdelovanja tal in nege rastlin ne škoduje opraševalcem, ne onesnažuje pridelka in ohranja tla živa.

Zdrav vrt ni tisti brez škodljivcev, temveč tisti, kjer imajo rastline dovolj odpornosti, da kljubujejo napadom. Kopriva pri tem ni le pomočnik, temveč postaja ključna zaveznica sodobnega ekološkega vrtnarja.

Objava Koprivni pripravek za zelenjavni vrt ni ljudska pravljica, ampak delujoče orodje se je pojavila na Vse za moj dan.