Konstantinova soba v Vatikanu po končani restavraciji ponovno v vsem svojem sijaju

Konstantinova soba, ena od štirih sob s freskami italijanskega renesančnega umetnika Rafaela Santija v vatikanski Apostolski palači, je po desetletni obnovi znova zasijala v svoji nekdanji lepoti. Soba, ki je med vsemi štirimi največja, je ime dobila po rimskem cesarju Konstantinu, ki je krščanstvo razglasil za državno vero.

Sobe oziroma Rafaelove stanze, ki so bile prvotno zamišljene kot stanovanje za papeža Julija II., je poslikal Rafael s svojo delavnico. Freske skupaj z Michelangelovimi freskami na stropu Sikstinske kapele zaznamujejo obdobje visoke renesanse v Rimu, piše italijanska tiskovna agencija Ansa.

Poslikavo je tedaj razmeroma mlademu umetniku iz Urbina naročil Julij II., ki je bil tudi Michelangelov mecen. Po umetnikovi smrti so poslikave dokončali Rafaelovi učenci. Po pisanju Anse je Julij II. z naročilom poslikav verjetno želel zasenčiti stanovanja svojega predhodnika in tekmeca papeža Aleksandra VI, saj se sobe nahajajo neposredno nad stanovanjem Aleksandra Borgie.

Poleg Konstantinove sobe je Rafael z delavnico poslikal še Heliodorovo sobo, Sobo podpisov in Soba Požara v Borgu.

Rafael (1483-1520) se je šolal pri očetu zlatarju in slikarju ter pri slikarju Peruginu. Delal je v Perugii, Firencah in nato v Rimu. Bil je varovanec papežev Julija II. in Leona X. Leta 1514 je postal glavni arhitekt stavbarnice sv. Petra, leto zatem ga je papež imenoval za svojega glavnega svetovalca, nadzornika vseh starin v Rimu in vodjo dejavnosti kurije.

Kot slikar je poznan po čistih formah, klasični, skrbno zasnovani kompoziciji, svetlem, toplem koloritu ter dostojanstvu in idealizirani lepoti figur in obrazov.