Komisija DZ znova o javnofinančnih učinkih interventnega zakona

Komisija, ki ji predseduje poslanka Svobode Alenka Bratušek, se je z javnofinančnimi učinki zakona prvič seznanila že sredi septembra, še preden je bil na podlagi uspešne pobude sindikalnih central zanj razpisan naknadni zakonodajni referendum, ki bo potekal 6. decembra. Razlike med opozicijo in koalicijo so bile že takrat velike. Opozicija je opozarjala na velik izpad za javne finance in s tem povezane posledice za javne storitve, medtem ko je koalicija izpostavlja pozitivne učinke zakona na razvoj in večjo gospodarsko aktivnost, ki da bodo blažili javnofinančne posledice. Od takrat sta bili objavljeni dve uradni oceni javnofinančnih učinkov zakona. Prvo ji takoj za septembrsko sejo komisije objavil fiskalni svet. Ocenil je, da bi po statični metodi v prihodnjem letu uveljavitev zakona javnofinančni primanjkljaj povečala za okoli 1,2 milijarde evrov oz. okoli 1,5 odstotka napovedanega BDP. Sčasoma pa bi učinek večje gospodarske dejavnosti te javnofinančne posledice ublažil, a bi tudi po 10 letih ostale na okoli polovici predvidenih za naslednje leto. Pred dnevi pa je svojo oceno objavilo ministrstvo za finance. Javnofinančni izpad zaradi ukrepov iz zakona po dinamični metodi, torej upoštevajoč pozitivne učinke na rast in potrošnjo, so ocenili na nekaj manj kot 650 milijonov evrov, po statični metodi pa na 848 milijonov evrov. Statična ocena se tako precej razlikuje od tiste fiskalnega sveta, dinamična pa je podobna, a jo fiskalni svet pričakuje precej pozneje. Na današnji seji komisije bodo tako pretresali oceno ministrstva in razlike z oceno fiskalnega sveta, od predstavnikov vlade pa želijo tudi slišati posledice izpada na proračun oz. javno porabo, če bo zakona na referendumu potrjen. Vlada in koalicija sicer zagotavljata, da zaradi zakona ne bo omejevanja javnih storitev oz. krnitve ključnih pravic iz javnih sredstev.