Komentar na projekt: »Rekonstrukcija Vrtca Urša« – za 7 milijonov evrov, brez dodatnih otrok

Občina Domžale nadaljuje z vlaganji v predšolsko vzgojo in je na zadnji seji občinskega sveta potrdila skoraj 7 milijonov evrov vredno rekonstrukcijo in prizidavo enote Vrtca Urša. Projekt bo povečal površino vrtca za 2.169,5 m², vendar število otrok ostaja enako – 325.

Po uradnih navedbah je glavni cilj investicije doseganje zakonskih normativov, predvsem na ravni notranjih igralnih in podpornih površin, ob tem pa naj bi se izboljšali tudi energetski vidiki stavbe. Vse lepo in prav, če ne bi šlo za projekt v rangu novogradnje, ki ne prinaša prav nobene dodatne kapacitete za varstvo otrok.

Medtem ko v občini številni starši še vedno čakajo na prosta mesta za svoje otroke, in medtem ko bi nujno potrebovali dodatne vrtčevske kapacitete v hitro rastočih naseljih, bo ta skoraj 7-milijonski projekt služil predvsem izboljšanju komoditete zaposlenih (administrativni prostori, kuhinje, dvigala, pisarne, pralnice). Ob tem se zdi upravičeno vprašanje, komu je projekt dejansko namenjen.

Poleg tega obstaja še ključni strateški problem, ki ga občina in projektanti očitno niso upoštevali: trend upada natalitete. Statistika jasno kaže, da bo čez 10, 15 ali 20 let otrok bistveno manj. Vrtci, ki jih bomo danes drago prenovili na fiksnih lokacijah, kjer širitev ni več možna (kot je to v primeru Urše), bodo v prihodnosti verjetno polovično zasedeni. To pomeni, da bomo čez dve desetletji plačevali vzdrževanje prevelikih, napol praznih objektov.

Bi torej ne bilo bolj smiselno, racionalno in fleksibilno razmišljati o modularnih, montažnih vrtcih, ki jih lahko občina gradi po potrebi – tam, kjer se bodo dejansko razvijala nova naselja in kjer bo potreba največja? Recimo v Dobu, Študi ali na območju kjer je občina že odstranila star objekt, na Savski cesti. Tam bi bila novogradnja bistveno bolj upravičena, lokacija pa bistveno bolj priročna za številne starše.

Prav tako ni jasno, ali so bile primerjane cene alternativnih rešitev, npr. novogradnje na drugi lokaciji ali prenove obstoječega objekta z racionalizacijo prostorov, ki bi dosegla enake normative z nižjimi stroški.

Občinski svet je projekt izglasoval skoraj soglasno, brez resnega nasprotovanja ali poziva k bolj premišljenim in dolgoročno vzdržnim rešitvam. Škoda, da se o tako velikih investicijah, ki močno obremenjujejo občinski proračun in vplivajo na prihodnje generacije, ni opravila širša razprava z občani, predvsem s tistimi, ki jih to najbolj zadeva – starši otrok.

Ocena stroškov projekta v dokumentu IP znaša 6.528.599,77 z DDV po stalnih cenah, po tekočih cenah pa 6.888.591,42 z DDV in temelji na projektni dokumentaciji PZI.
Z rekonstrukcijo se bo zagotovilo ustrezno nujno potrebno površino na otroka, število otrok, ki jih bo vrtec sprejel, pa bo ostalo na enaki ravni.
Občina Domžale

Primerjalna analiza: Vrtec Urša (Domžale) vs. Velika Gobica (Mengeš)

Ključne ugotovitve:

• Domžalski projekt je večinoma namenjen izboljšanju pogojev za zaposlene, ne pa širitvi zmogljivosti za otroke. Vlaganje skoraj 7 milijonov evrov v objekt, ki ne bo sprejel niti enega dodatnega otroka, je vprašljivo z vidika smotrnosti javne porabe.

• Medtem pa Mengeš z le nekaj več sredstvi (približno 9 milijonov evrov) gradi popolnoma nov vrtec za 350 otrok, s pomočjo zunanjih virov financiranja, kar pomeni manjše breme za občinski proračun.

• Domžalski projekt je infrastrukturno in strateško zaprt – lokacija ne omogoča večjih prostorskih manevrov v prihodnje. V Mengšu pa so razmišljali vnaprej – lokacija omogoča rast in sodobno prostorsko zasnovo.

• Poleg tega v Domžalah ni bila upoštevana natalitetna slika v prihodnjih desetletjih, zaradi katere bi bila bolj smiselna gradnja modularnih (montažnih) enot v naseljih s pričakovanim razvojem (npr. Dob, Študa, Savska cesta).

Rekonstrukcija Vrtca Urša v Domžalah