2 hours ago
18
Večkrat s ponosom poudarim, da sem rojen in da živim v največji občini v Sloveniji. Da, res je. Rodil sem se v hiši v Šalki vasi, kar pomeni, da sem Šalkovaščan.
Dejstvo je, da je občina Kočevje po površini izjemno velika, vendar te veličine ne znamo dobro izkoristiti.
Ne pravim, da moramo močno posegati v našo naravo, ki nam je vsem v ponos, lahko pa bi v največjo občino pripeljali kakšno večjo javno ustanovo.
Ne pravim, da bi v Kočevje preselili ministrstvo, kot si želi v Novo mesto pripeljati del ministrstva Borut Rončević, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Z nečim bi vendarle lahko zapolnili tako prostorske kot kadrovske zmogljivosti.
Vem, vem. Vse to je povezano s stroški. Selitve ministrstev in drugih državnih služb ni mogoče izvajati ob vsaki menjavi vlade, prav tako jih ne moremo premikati kot figur na šahovnici.
Po mojem skromnem mnenju pa je vsaka poteza, ki pomeni korak naprej tudi za naše kraje, dobrodošla.
Na vlado bom poslal dopis, v katerem jo bom pozval, naj premisli o tem, kako bi lahko v Kočevju odprli nove razvojne možnosti.
Če se večkrat pohvalim, da prihajam iz največje občine v Sloveniji, se ne morem več pohvaliti, da ima občina, ki jo večina najprej poveže z gozdom, tudi dejanski sedež Slovenskih državnih gozdov. Formalno ga sicer še ima, ljudi, ki bi na tem sedežu delali, pa ni več.
Nemalo zaposlenih se je po selitvi v Sinjo Gorico začelo voziti na delo tudi več kot eno uro v eno smer, ker je politika sprejela takšno odločitev.
Še do nedavnega sem potiho upal, da se bo SiDG vrnil v Kočevje. Verjetno so to željo še bolj gojili zaposleni iz Kočevja in okolice, ki danes v avtomobilu vsak dan preživijo tudi po tri ure.
Stavba je zdaj po neuradnih informacijah prodana.
Glede na to, da imamo v naši okolici kar nekaj ljudi, ki so po teh volitvah prišli na pomembne položaje, se nam morda le izpolni želja, da bi vsaj nekoliko zmanjšali občutek, da je Slovenija preveč centralizirana.
Ponovno: vem, vem. Selitve stanejo in kar je dobro za enega, je lahko slabo za drugega. Pa vendar si želim, da bi v Kočevju in okolici živeli bolje.
Želim si tudi, da bi boljše priložnosti dobile ženske ter da bi se zanje ustvarila oziroma omogočila nova delovna mesta. Žal se mi zdi, da imajo pri nas premalo možnosti, saj se v gospodarstvu in industriji večinoma zaposlujejo moški. Z vzpostavitvijo kakšne javne ustanove v največji občini bi imele več priložnosti.
Poleg tega bi morda z decentralizacijo uspeli doma zadržati izobražen kader. Na delo v državne ustanove se ne bi bilo treba voziti v Ljubljano, tam najemati ali celo kupovati stanovanj ter po desetletjih življenja v prestolnici pozabiti na Kočevje.
Da je kakovostno delovanje mogoče tudi zunaj prestolnice, dokazuje Slovenski regionalni razvojni sklad v Ribnici. Njegovih trideset let delovanja je lep primer dobre prakse, ki kaže, da ni vse vezano le na Ljubljano.
Vsaka vlada obljublja decentralizacijo, konkretne poteze zunaj prestolnice pa so bile do zdaj precej skromne. Ne pravim, da bi k nam premaknili damo. Veseli bomo že trdnjave, ki bo v naših krajih ohranila delovna mesta in mlade. Ti pa bodo korak za korakom naredili dobre poteze, da občina ne bo velika le po površini.
English (US)