Novela zakona o lokalnih volitvah: Brez glasu ostaja več kot 100 tisoč tujcev

Sprememba zakonodaje, ki jo je podprla desnosredinska opozicija, močno posega v volilno telo največjih slovenskih mest. Kritiki opozarjajo na spodkopavanje integracije, medtem ko predlagatelji izpostavljajo pomen državljanstva za soodločanje.

Državni zbor je na predlog opozicijskih strank sprejel novelo Zakona o lokalnih volitvah, ki po več kot dveh desetletjih tujcem iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji odvzema pravico do glasovanja. Odločitev, ki neposredno zadeva več kot 100.000 posameznikov, je sprožila ostre odzive v lokalnih skupnostih in napovedi ustavne presoje. Medtem ko zagovorniki sprememb poudarjajo vez med volilno pravico in državljanstvom, ljubljanski župan Zoran Janković trdi, da je zakon uperjen neposredno proti prestolnici, kjer živi največji delež prizadetih volivcev.

Po novih pravilih bi brez možnosti soodločanja o lokalnih zadevah ostalo natanko 103.863 tujcev, ki v Sloveniji bivajo stalno. Največji vpliv bo sprememba imela v Mestni občini Ljubljana, kjer stalno prebiva skoraj 22.000 državljanov tretjih držav, sledita pa Maribor in Celje. Statistični podatki kažejo, da večina teh prebivalcev prihaja iz Bosne in Hercegovine, Kosova in Srbije, mnogi med njimi pa v Sloveniji živijo, delajo in plačujejo davke že več kot desetletje.

Predlagatelji iz vrst SDS, NSi in drugih strank spremembo utemeljujejo s spremenjenimi demografskimi razmerami od leta 2002. Andrej Kosi iz SDS opozarja na močno povečano število tujcev in problematiko fiktivnih prijav, ki naj bi izkrivljale volilno voljo. Janez Žakelj iz NSi ob tem dodaja, da je treba ločiti proces integracije od podeljevanja političnih pravic, saj naj bi bila lokalna raven po novem izenačena z državno, kjer je glasovanje vezano izključno na slovensko državljanstvo.

Na drugi strani župani večjih mest, kjer je delež tujcev tradicionalno višji, opozarjajo na nepravičnost takšne ureditve tik pred volitvami. Zoran Janković poudarja, da gre za ljudi, ki v Sloveniji ustvarjajo in prispevajo v proračun, zato bi morali imeti pravico odločati o razvoju okolja, v katerem živijo. Podobno meni velenjski župan Peter Dermol, ki opozarja, da takšne poteze v lokalnih skupnostih prinašajo le nove delitve in ne koristijo nikomur, saj so med prizadetimi volivci tako podporniki leve kot desne politične opcije.

Sprememba zakonodaje pa ne odmeva le v političnih krogih, temveč tudi med tistimi, ki jih neposredno zadeva. Številni tujci, ki so v Sloveniji uspešno prestali zahteven postopek pridobitve stalnega prebivališča, vključno z dokazovanjem znanja jezika, se zdaj počutijo izključene iz družbe. Njihovi predstavniki opozarjajo, da lokalne odločitve o vrtcih, šolah in infrastrukturi neposredno vplivajo na njihova življenja, zato se jim odvzem pravice po desetletjih mirnega sobivanja zdi krivičen.

V prihodnjih tednih bo politična pozornost usmerjena v priprave na zbiranje podpisov za referendum, ki ga načrtujejo društva Gmajna, Danilo Kiš in Liria. Zbiranje 40.000 podpisov se bo uradno začelo prvega septembra, kar bo ključen preizkus podpore javnosti tej zakonodajni spremembi. Če pobudnikom ne uspe, se obeta še bitka na ustavnem sodišču, kjer bo stranka SD zahtevala presojo ustavnosti novele, kar bi lahko zadržalo izvajanje zakona.

Ali bo Slovenija po štiriindvajsetih letih dejansko zaprla volišča za tujce s stalnim prebivališčem, bo odvisno od uspeha civilne družbe pri zbiranju podpisov in končne odločitve ustavnih sodnikov. Vprašanje ostaja, ali bo takšen ukrep res zaščitil lokalne skupnosti ali pa bo le poglobil razkorak med tistimi, ki v njih dejansko živijo, in tistimi, ki imajo v rokah škarje in platno političnega odločanja.