Kolesarski slalom med ovirami

»Za poti do štirih kilometrov je kolo najbolj učinkovito sredstvo, saj je najhitrejše, najcenejše - letni stroški so zelo nizki - in najbolj ekološko, ker ne onesnažuje okolja.« Tako je zapisano na začetku tržaškega kolesarskega načrta (Biciplan), ki ga je Občina Trst zarisala med snovanjem načrta za trajnostno mobilnost PUMS. Načrt iz marca 2021 je predvideval deveterico novih kolesarskih osi po Trstu, glavne med temi so snovalci načrta nameravali urediti do letošnjega leta.

Kot glavne kolesarske osi so inženirji, ki so zasnovali Biciplan, uvrstili t. i. »pomorsko« progo med Barkovljami in Miljami, progo Svetega Justa med tržaškim mestnim jedrom in Rocolom ter progo »stičišč in nakupov« med centrom Trsta in Svetim Ivanom. Te proge so projektanti opisali kot prioritetne za to, da bi prebivalstvo spodbudili k rabi kolesa. Kakšno je danes stanje s kolesarskimi stezami po Trstu?

Nedvomno najbolj kontroverzna ureditev kolesarske proge zadnjih let je bila celostna preureditev Drevoreda D’Annunzio med Senenim trgom in Trgom Sonnino. Tam je Občina Trst dala zarisati kolesarsko stezo dejansko na pločniku, brez fizične razmejitve med prostorom za pešce in stezo za kolesa. Tiziana Ugo, predsednica tržaškega kolesarskega krožka Fiab Ulisse, je v pogovoru za Primorski dnevnik poudarila, da takšna proga izpostavlja pešce veliki nevarnosti. Kritična je bila tudi glede nadaljevanja te proge proti Sveti Ani po predoru pod Bombeljem. Od prenove tunela je tamkajšnji pločnik namenjen tako kolesarjem kot pešcem, ni pa dovolj širok, da bi obe vrsti udeležencev v prometu lahko sobivali. Po navedbah Ugo je pločnik preozek celo za njegovo čiščenje s temu primernimi stroji, saj so ti široki poldrugi meter, pločnik pa le 1,30 metra.

Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.