Kočevje: nova direktorica zdravstvenega doma z načrti za kader, programe in investicije

Na novinarski konferenci sta župan Občine Kočevje Gregor Košir in nova direktorica Zdravstvenega doma Kočevje Simona Volf, mag. ekon. in posl. ved., predstavila ključne poudarke in načrte za prihodnje upravljanje in razvoj Zdravstvenega doma Kočevje.

Župan je uvodoma nagovoril prisotne in se dotaknil vprašanja, zakaj so s predstavitvijo nekoliko počakali. Pojasnil je, da je nova direktorica izrazila željo, da se pred javnim nastopom najprej podrobneje seznani z delovanjem zavoda, zato je bila v zadnjih dveh tednih aktivno vključena v uvodne pogovore in spoznavanja.

V nadaljevanju je Košir izrazil zadovoljstvo, da so našli novo vodstvo enega najpomembnejših zavodov v občini. Ob tem je opozoril na širši kontekst: zaradi nove zakonodaje je položaj direktorja javnega zdravstvenega zavoda postal dodatno pogojen, interes za takšna delovna mesta pa je zato še manjši, “praktično cela Slovenija zdaj išče direktorje”.

Župan je povedal, da je bil postopek iskanja do neke mere negotov, vendar je z izidom zadovoljen. Novo direktorico je spoznal konec oktobra oziroma v začetku novembra; kot je dejal, se pred tem nista pretirano dogovarjala, sta pa nato opravila več konstruktivnih sestankov, na katerih sta izmenjala tudi osebna mnenja. Dodal je, da mu je zaradi lastnih izkušenj lažje razumeti delovanje zavoda in izzive v zdravstvu.

Župan: transformacija zavoda traja, zadnja leta so bila intenzivna

Košir je poudaril, da je transformacija zdravstvenega doma proces in da spremembe ne pridejo čez noč. Po epidemiji covida-19, ki so jo po njegovih besedah uspešno prestali, so šli v bolj fleksibilen pristop, bolj intenzivno pridobivanje kadrov in v investicije.

Zadnjih pet let je opisal kot zelo intenzivnih, ob tem pa izpostavil tudi podatek, da se je število zaposlenih v šestih do sedmih letih skoraj podvojilo, kar pomeni več storitev in večjo dostopnost.

Župan je poudaril, da so okrepili “praktično skoraj vse zadeve”, vendar je izziv še vedno družinska medicina, tako kot drugod po Sloveniji. Ob tem je dodal, da je po njegovi oceni preostala področja mogoče relativno dobro pokrivati tudi s prilagoditvami ter z nadaljnjim pridobivanjem kadra.

Košir je izpostavil tudi svoje sporočilo ministrstvu. Ob pogovorih z Ministrstvom za zdravje in ministrico vedno opozori, da bi bilo smiselno na primarno raven prenesti čim več specialistike in drugih posebnosti, saj se to lahko lokalno lažje organizira, še posebej, če je kader. Kot je poudaril, je namen takšnega razmišljanja tudi preprečevanje koncentracije storitev v večjih središčih (Ljubljana, Novo mesto) ali celo samoplačniško v tujini.

Učinki v zdravstvu se merijo v letih, naloga vodstva je ustvariti pogoje

Nova direktorica Simona Volf je uvodoma poudarila, da se zdravstvo “vedno meri v letih” in da se učinki pokažejo dolgoročno.

Posebej je izpostavila, da brez izjemne podpore lokalne skupnosti tako pomemben zavod ne more delovati. Povedala je, da se zavod povezuje z lokalno skupnostjo, tudi širše – z občinama Kostel in Osilnica – ter da razmišljajo tudi o širitvi določenih programov.

Med ključnimi usmeritvami je direktorica izpostavila investicije – tako v kader kot v programe oziroma v zapolnitev kadra tam, kjer so po njenem še šibkejši ali nepopolnjeni. Kot primere je omenila psihiatrijo, družinsko medicino ter urgentno dejavnost, kjer bi si želeli okrepitve s specialistom urgentne medicine, da v primeru mankov ne bi bili ranljivi.

Povedala je, da so pomembne tudi investicije v opremo: posodobitev voznega parka na urgenci in v patronaži, posodobitve v laboratoriju ter prostorske investicije – nadaljevanje sanacije prostorov, predvsem družinskih ambulant.

Ob tem je izpostavila še en vidik: vprašanje, kaj lahko “trg še prinese”. Pojasnila je, da vidijo priložnosti predvsem na področju izobraževanja, kjer se lahko določene aktivnosti tudi tržijo, zavod pa se lahko vključuje v izobraževalne projekte. Namen tega je, da bi pridobljeni viri ostali v zavodu in se ponovno vlagali v kader in opremo.

Direktorica je povedala, da imajo več specializantov in štipendistov, ki jih podpirajo, kar pomeni, da bo treba v prihodnjih letih zagotoviti pogoje tudi za področja, kot so okulistika, dermatologija in podobno. Ob tem je dodala, da so v prvih štirinajstih dneh z vodstvom začeli postavljati temelje: katere dejavnosti bodo nove in katere bodo ostale del nadaljnjega sodelovanja, začetke pa je ocenila kot spodbudne.

Direktorica: novi zakon lahko spremeni obseg nekaterih dejavnosti, ukinjali pa jih ne bodo

Volfova je opozorila, da zdravstveni dom pokriva široko regijo in da so zaradi tega potrebe prebivalstva lahko nekoliko drugačne kot drugod, zato to upoštevajo pri načrtovanju.

Izpostavila je tudi vpliv nove zakonodaje. Pojasnila je, da nekatere oblike sodelovanja z zunanjimi izvajalci, ki jih zdaj uporabljajo, zakon v prihodnje ne bo več omogočal, kar se že kaže na področjih okulistike, ginekologije in diabetologije. Ob tem je poudarila, da to ne pomeni ukinjanja dejavnosti, lahko pa se njihov obseg zmanjša, če ne bo mogoče zagotoviti ustreznega kadra oziroma dogovoriti drugačnih rešitev. Dejala je, da nobena dejavnost ne bo “padla”, lahko pa se deloma zmanjša, kar je tudi ena od realnih posledic sprememb.

Dodala je, da zdravstvo ni zahtevno le zaradi zakonodaje, temveč tudi zaradi staranja prebivalstva in spreminjanja potreb družbe, pri čemer se bo vse, kar delajo danes, merilo v učinkih v prihodnjih letih.

Župan: pri kadrih delamo skupaj in čakamo državo pri investicijah

Po direktorici je župan dopolnil predvsem kadrovski in investicijski del. Poudaril je, da na kadrovskem področju delajo skupaj – kot lokalna skupnost in zavod – in da jih to tudi odlikuje kot primer dobre prakse. Izpostavil je, da skušajo vzpostaviti čim boljše pogoje ne le za delo, temveč tudi za bivanje zaposlenih, saj po njegovih besedah ljudje “pridejo delati v kompletu” in je pomembno okolje kot celota.

Omenil je štipendije za privabljanje in oblikovanje kadra ter pripravo specializantov na prevzem ambulant. Priznal je, da prihaja do fluktuacij in da kdo tudi odide, a da si prizadevajo, da je tistih, ki pridejo, več od tistih, ki odidejo.

Na področju investicij je Košir povedal, da čakajo državo oziroma dokončno potrditev Ministrstva za finance, medtem ko so drugi resorji po njegovih besedah svoje že opravili. Razpis za heliport je že objavljen z odložnim pogojem, po potrditvi dokumentov pa bodo lahko projekt nadaljevali.

Pojasnil je tudi, da kot naslednji korak vidijo evropska sredstva iz programov za okrevanje in odpornost, namenjena satelitskim urgentnim centrom. Povedal je, da želijo sredstva uporabiti tudi za nadgradnje v izobraževalne namene, za laboratorije in dodatno opremo urgentnega centra, pri čemer je glavna realizacija predvidena v letu 2027. Dodal je še, da bodo izvajali tudi integralne naložbe občine iz lastnih sredstev.