Ko sveče ugašajo, se prižiga upanje

Pred vrati je 1. november, dan, ko se Slovenci v tišini in spoštovanju spomnimo svojih pokojnih. Pokopališča se v teh dneh spremenijo v morje luči, ki simbolizirajo spomin, ljubezen in hvaležnost. Povsod diši po vosku in cvetju, tišina med grobovi pa je prežeta z mislijo na tiste, ki jih ni več. Tradicija prižiganja sveč je močno zasidrana v našem kulturnem spominu. Za mnoge predstavlja ne le izraz spoštovanja, temveč tudi občutek povezanosti z družino, ki ga ohranjamo skozi generacije. A ob vsej lepoti in simboliki tega običaja se iz leta v leto glasneje pojavlja vprašanje: ali množice sveč, ki jih prižigamo, res izražajo spoštovanje, ali pa s pretiravanjem nehote povzročamo okoljsko in družbeno škodo?

Vsako leto Slovenci prižgemo okoli 16 milijonov nagrobnih sveč, od tega kar dve tretjini prav v dneh okoli 1. novembra. To pomeni, da se v nekaj dneh po vsej državi prižge nepredstavljivo število plamenov. Toliko, da bi s svečami lahko napolnili več deset tovornjakov. Po podatkih Ministrstva za okolje in prostor sveče vsako leto ustvarijo na tisoče ton odpadkov. Težava je v tem, da so narejene iz različnih materialov: plastike, parafina, kovinskih pokrovov in steklenih delov, ki jih ni mogoče preprosto reciklirati. Ko plamen ugasne, ostane le kupček plastike, kovine in saj, ki konča v zabojnikih ali na deponijah. Po koncu praznika se tako na pokopališčih znajdejo gore izrabljenih ohišij, ki jih je treba zbrati, odpeljati in predelati, kar za komunalna podjetja in občine pomeni veliko logistično in finančno breme.

Toda težava ni le v količini odpadkov. Med gorenjem parafinskih sveč se v zrak sproščajo drobni delci in hlapne organske spojine, ki so škodljive tako za zdravje ljudi kot za okolje. Pokopališča so okoli 1. novembra dobesedno zasičena z dimom in toploto, ki jo oddajajo goreče sveče. V mirnih jesenskih večerih se nad grobovi pogosto zadržuje meglica, ki ni le posledica vlage, temveč tudi saj. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko zrak na večjih pokopališčih v teh dneh doseže enako onesnaženost kot sredi prometnega križišča. Čeprav je plamen sveče lep simbol spomina, je njen okoljski odtis vse prej kot svetel – in prav to spoznanje marsikoga spodbuja, da začne razmišljati o drugačnih, trajnostnih načinih izražanja spoštovanja do pokojnih. V zadnjih letih zato vse več posameznikov in organizacij poziva k spremembi navad. Tradicija, pravijo, ni ogrožena, če jo obarvamo z odgovornostjo. Sveča ni edini način, da izrazimo spomin. Lahko prižgemo eno, dve, če že moramo, ne pa deset. Lahko pa izberemo tudi okolju prijaznejše različice, kot so sveče brez plastike, iz naravnega voska ali električne lučke, ki jih lahko uporabljamo več let, a za seboj spet pustijo odpadek v obliki baterije, ki se bo razgrajeval še stoletja. Lahko pa spomin ohranimo na druge načine: s cvetom, molitvijo, obiskom groba ali preprosto s tihim trenutkom zahvale doma.

K spremembi razmišljanja že več kot desetletje poziva tudi vseslovenska akcija »Manj svečk za manj grobov«, ki poteka letos med 19. oktobrom in 1. novembrom. Projekt, ki povezuje več sto prostovoljcev, organizacij in podjetij, spodbuja ljudi, da namesto nakupa sveč darujejo prispevek za dober namen. Zbrana sredstva vsako leto pomagajo reševati življenja, s tem da financirajo nakup medicinskih pripomočkov, naprav in pomoči tistim, ki se spopadajo z boleznimi, invalidnostjo ali socialno stisko.

Letos bodo zbrana sredstva namenjena številnim lokalnim zgodbam. V Zasavju bodo pomagali devetletnemu Titu z redko mišično distrofijo, v Cerknici triletnici Lori, ki ima redko gensko bolezen, v Domžalah Domu upokojencev za nakup naprave za svetlobno terapijo, v Kočevju pa družini, v kateri se mama pogumno bori z rakom. Na Škofjeloškem bodo pomagali invalidom, v Celju socialno ogroženim in osamljenim, v Litiji bodo zbirali sredstva za defibrilatorje in pomoč gasilcem. Skupna ideja je v tem, da bi prižgali manj sveč, a zaradi tega prižgali več upanja.

Organizatorji akcije poudarjajo, da ne gre za rušenje tradicije, temveč za iskanje njenega pravega pomena. »Svečke na grobu so močan simbol spomina na naše najdražje in z akcijo tega spomina ne želimo okrniti,« pravijo prostovoljci. »Svoje pokojne nosimo v mislih in srcih vsak dan, a s sodelovanjem v akciji lahko naredimo še nekaj dobrega za tiste, ki nas danes najbolj potrebujejo.«

Tudi okoljske organizacije opozarjajo, da bi že majhna sprememba vedenja prinesla velik učinek. Če bi vsakdo namesto desetih sveč prižgal le eno, bi v Sloveniji letno preprečili nastanek več tisoč ton odpadkov. Poleg tega bi s prihranjeni denarjem lahko podprli humanitarne projekte ali lokalne skupnosti.

Pokopališča bodo tudi letos svetila v neštetih lučeh, toda ob njih bodo stali tudi prostovoljci z drugimi vrstami svetlobe – z zastavicami, nasmehi in toplino, ki ne ugasne po nekaj urah. Ko bomo letos na grob prinesli cvet ali prižgali plamen, se lahko spomnimo, da je spoštovanje do mrtvih najlepše takrat, ko hkrati izkažemo spoštovanje tudi do živih in do planeta, na katerem živimo. Ena sveča manj na grobu lahko pomeni eno svetlejše življenje drugje. In to je morda najlepši način, kako ohraniti spomin prižgan.

Petra Znoj