Ko se oblast spremeni v mrežo: kako sta kokain in korupcija pripeljala do obtožnice proti Maduru

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je znašel v središču ene najtežjih obtožb, ki jih je ameriško pravosodje v zadnjih letih naslovilo na aktualnega državnega voditelja. Po njihovih navedbah naj bi bil del sistema, kjer se je politika prepletla z organiziranim kriminalom, trgovina z mamili pa naj bi postala skoraj “del mehanizma”, ne več samo stranski posel.

Caracas: Obtožnica proti Maduru po trditvah preiskovalcev ni nastala čez noč. Gre za zgodbo, ki naj bi se začela že v času njegovega političnega vzpona in se z leti samo še utrjevala. Venezuela naj bi se postopoma spremenila v pomembno tranzitno točko za kokain iz Kolumbije, ki je bil nato namenjen predvsem ameriškemu trgu. Pri tem naj bi, kot navajajo, del državnih institucij, vojske in varnostnih struktur namesto preprečevanja deloval kot zaščitni sloj, kot nekdo, ki “drži vrata odprta” in skrbi, da poti ostanejo varne za tihotapce.

Država kot orodje kriminala

V središču obtožb je trditev, da so najvišji predstavniki oblasti zavestno sodelovali z narkokarteli. Ti naj bi v zameno za nemoteno delovanje plačevali visoke vsote, del denarja pa se je po navedbah preiskave stekal neposredno v politične strukture. Kokain ni bil le stranski produkt kriminala, temveč ključen vir financiranja in vpliva.

Ameriški tožilci opisujejo sistem, v katerem naj bi se zakon uporabljal selektivno, predvsem proti političnim nasprotnikom in kritikom režima. Medtem naj bi bili člani kriminalnih mrež deležni zaščite, diplomatskih privilegijev in celo pomoči pri transportu mamil po zraku in morju. Venezuela naj bi v nekem obdobju omogočala pretok več sto ton kokaina letno, brez resnega nadzora.

Posebej obremenjujoče so navedbe o povezavah z nasilnimi skupinami, ki so poleg trgovine z mamili sodelovale tudi pri ustrahovanju, ugrabitvah in obračunavanju z nasprotniki oblasti. Po mnenju preiskovalcev ni šlo za kaos, temveč za organiziran model delovanja.