KO OSTANEMO BREZ BESED

Neopredeljen jezik, ko ostanete brez besed

Estimated reading time: 4 minute

Obstajata dve pomembni obdobji, ko nismo zmožni z besedami opisati svojih izkušenj. Prvo je, preden dopolnimo dve ali tri leta, ko jezikovna središča v naših možganih še niso dovolj zrela. Drugi primer je travmatična izkušnja, med katero zatremo naše spominske funkcije in ne zmoremo obdelovati informacij. Kadar so spominske funkcije okrnjene, čustveno pomembne informacije zaobidejo prednje režnje, zato jih ne moremo poimenovati ali urediti na podlagi besed in jezika.

Brez jezika so naše izkušnje pogosto neopredeljene, zato je bolj verjetno, da se bodo shranile kot delci spomina, telesni občutki, podobe in čustva.

Jezik nam omogoča ujeti izkušnje v obliki zgodbe. Ko imamo zgodbo, lažje podoživimo izkušnjo, celo travmo, ne da bi moralo podoživeti tudi vso stisko, a katero je povezana. Čeprav je jezik morda prva funkcija, ki se izklopi, kadar nas izkušnje preplavijo, pa ta jezik ni nikoli zares izgubljen. Zdrsne nazaj v nezavedno in se nepričakovano spet pojavi ter zahteva našo pozornost.

Nezavedno vztraja, se ponavlja tako in tako rekoč podre vrata, da bi bilo slišano.

Edini način, da ga slišimo in povabimo k sebi, je da prenehamo čezenj nalagati druge stvari večinoma svoje zamisli, ter namesto tega prisluhnemo neizrekljivemu, ki je povsod, v našem govoru, dejanjih, sanjah in telesu. Neizrečene izkušnje, ki živijo v našem nezavednem, se vedno znova izražajo kot nenavadni izreki, kronični simptomi in nepojasnjeno vedenje. So jedro težav, s katerimi se vedno znova soočamo v vsakdanjem življenju.

Neizrečene izkušnje so temelj našega jedrnega jezika. Kadar naše nezavedno podre vrata, ker želi biti slišano, je jedrni jezik tisto, kar slišimo. Čustveno nabite besede našega jedrnega jezika so ključ do spominov, ki živijo v naših telesih in v telesih našega družinskega sistema. So kot dragulj v našem nezavednem, ki čakajo, da jih izkopljemo.

Če jih ne prepoznamo kot glasnike, spregledamo pomembne namige, ki nam lahko pomagajo razkriti skrivnost, ki se skriva za našimi težavami.

Ko jih izkopljemo, stopimo naproti ozdravljenju travme. Jedrni jezik nam pomaga opredelite spomine, ki so ostali neopredeljeni, ter nam tako omogoča, da združimo dogodke in izkušnje, ki jih prej nismo mogli združiti ali se jih spomniti. Ko v nezavednem zberemo dovolj takih koščkov, začnemo oblikovati zgodbo, ki poglablja naše razumevanje, kaj se je morda zgodilo nam ali našim družinskim članom. Razumeti začnemo spomine, čustva in občutke, ki nas morda preganjajo že vse življenje.

Ko se zavemo, da izvirajo iz preteklosti, iz naše ali družinske travme, jih lahko nehamo obravnavati, kot da so del naše sedanjosti.

In čeprav vseh strahov, anksioznosti ali ponavljajočih se misli ni mogoče pojasniti s travmatičnim dogodkom v družini, pa lahko nekatere izkušnje bolj celovito razumemo, če razvozlamo svoj jedrni jezik. Intenzivne ali nujne besede, ki jih uporabljamo za opisovanje naših najglobljih strahov, so naš jedrni jezik.

Slišimo jih lahko tudi v svojih pritožbah glede naših odnosov, zdravja, dela in tudi drugih življenjskih okoliščin. Jedrni jezik se izraža tudi v tem, kako izgubimo stik s svojim telesom in s svojim jedrom. V bistvu gre za odmev travme, ki se je zgodila v našem zgodnjem otroštvu ali družinski zgodovini. 

Preberite tudi OSVOBODITEV IZ OKLEPOV PRETEKLOSTI in INTUICIJA ALI TRAVMA?

The post KO OSTANEMO BREZ BESED appeared first on Horoskop.si - Novice in zabava iz področja astrologije.