Ko oligarhi na oblasti brijejo norca iz slovenskega naroda

Si predstavljate državo, kjer predsednica republike leti s policijskim helikopterjem z enega konca države na drugega, medtem ko navadni državljani ure in ure čakajo v prometnih zamaških? To je slovenska realnost. Medtem ko Nataša Pirc Musar uživa v letu, se na tleh po »zaslugi« nesposobne vladajoče koalicije in slabo organiziranega dela Darsa odvija realnost – kaos na avtocestah, nepretočnost in slaba volja.

Zloraba policijskega helikopterja s strani prve državne funkcionarke je samo simbol “novega razreda”, ki misli, da lahko dela, kar hoče. NPM je bila na zadnjih predsedniških volitvah izvoljena, ker je imela podporo celotne levičarske medijske mašinerije, čeprav je skupaj z možem tipična predstavnica tranzicijskega pajdaškega kapitalizma, ki levičarske floskule govori samo zato, ker ji to dolgoročno prinaša (finančne) koristi.

Zastoji na cestah niso samo posledica gradbenih del, temveč ideološke politične odločitve. Vladajoča koalicija pod vodstvom Roberta Goloba – Gibanje Svoboda, SD in Levica – je pred volitvami obljubila, da ne bo širila avtocest. Obljubo drži. Ne v smislu odgovornega upravljanja, temveč v obliki ideološke zaveze, ki je prometno infrastrukturo potisnila na rob političnega interesa. Namesto da bi Slovenijo povezovali, jo razkrajajo.

A promet je le simptom zablod vladajočih. Vladajoča koalicija se ne ukvarja z domačimi problemi, temveč z uresničevanjem tujih geopolitičnih interesov, ki nimajo nobene zveze s potrebami slovenskega državljana. Medtem ko se za predvolilne potrebe ukvarjajo z bližnjevzhodnimi konflikti in neobstoječo državo Palestino ter v našo državo vabijo potencialne teroriste, pozabljajo na slovenske družine, delavce, podjetnike in upokojence. Državljani so zanje le osebe, številka, ki morajo plačevati davke – tudi nove, kot je davek za dolgotrajno oskrbo, ki je še vedno mrtva črka na papirju.

Denar, ki bi moral iti v bolnišnice, šole in ceste, se prerazporeja za migrante, teroriste in nevladne organizacije, ki delujejo kot podaljšek tranzicijske levice. Te organizacije ne služijo ljudem, temveč levičarski agendi. Njihova moč ni v pomoči, temveč v vplivu – vplivu, s katerim utrjujejo oblast in izvajajo nadzor nad mediji, kulturo in izobraževanjem. V imenu domnevnega “napredka” se odvija stagnacija, v imenu »solidarnosti« selektivna razdelitev privilegijev.

Čas je, da se slovenski narod postavi zase. Ne z nasiljem, temveč z volilno močjo. Prihodnje državnozborske volitve ne smejo biti samo formalnost, temveč trenutek, ko povemo: dovolj je. Dovolj je te arogantne in škodljive levičarske nomenklature, ki uničuje Slovenijo in slovenski narod in misli samo na to, kako bi napolnila lastne žepe in ob koritih napojila svojo levičarsko, parazitsko paravojsko.

Dr. Metod Berlec