Knjižni molj sprašuje: Vesna Šare

Se lahko na kratko predstavite?

Sem mati treh otrok, upokojena učiteljica razrednega pouka, pesnica oziroma ubesedovalka sveta okoli mene in v meni. V času mojega učiteljevanja sem bila med drugim tudi mentorica mladim ustvarjalcem, ki sem jih navdušila za pisanje in branje poezije pa tudi proze.

Ali verjamete v umetnost? Če da, zakaj, in če ne, zakaj?
Verjamem. Ker je umetnost tako globoko v nas, da je nihče ne more popolnoma izkopati in zavreči. Ravno obratno – ko jo zajamemo s krvavimi nohti in zobmi in si mislimo, da jo poznamo, je še vedno znotraj, bolj kot prej in še večja.

Katere vrste poslanstev, smislov, namenov, ciljev, itd., ima leposlovno ustvarjanje, na osebni ravni avtorja/-ice (tj. z osebne perspektive avtorja)?

Ko ustvarjam, se prebujam in diham in vse je lažje.

Katere vrste poslanstev, smislov, namenov, ciljev, itd., ima leposlovno ustvarjanje, na širši družbeni ravni (tj. s širše družbene perspektive)?

Kdor bere in piše, se razvija kot posameznik in kot član družbe. Bolj razume družbena dogajanja, je kritičen in se ne pusti zavesti.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel kulture (v širšem pomenu te besede)?

Poiskati tisto dobro v vsakem človeku in to negovati, ga izobraziti ne glede na spol, raso, ideološko in versko opredeljenost, …

Kaj je osnovni, poglavitni smisel umetnosti nasploh?

Izraziti se na posamezniku najbližji način in to posredovati naprej.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel leposlovne umetnosti?

Živeti skozi njo.

Kakšno je prevladujoče mnenje slovenskega leposlovnega bralstva o leposlovnih avtorjih/-icah kot osebnostih?

Kot bralci imajo o avtorjih pozitivno mnenje, bolj podrobno je odvisno od posameznika.

Kakšno je prevladujoče mnenje slovenskega ljudstva oz. prebivalstva RS o leposlovnih avtorjih/-icah kot osebnostih?

Ljudstvo kot ljudstvo. Večina misli, da bi avtorji lahko delali kaj bolj pametnega in da niso ravno dobra družba, ker živijo v oblakih skupaj s svojim leposlovjem.

Katerim osnovnim etičnim vodilom naj pri svojem leposlovnem ustvarjanju sledi avtor/-ica?

Pisati sam, po svoje, brez umetne in druge inteligence.

Ali in če da, kako se naj v leposlovnem delu odraža ‘družbena soodgovornost’ avtorja/-ice?

Vnašati spremembe.

Kako se pripravite na pisanje, ali čakate na navdih ali ga kako izvabite, in če, potem me zanima, na kakšen način vam to uspe?

Največkrat dobim navdih. Včasih ga izvabim med branjem, rezultat je drugačen kot prebrano.

Ste odprti za predloge urednikov, recenzentov, ali je vaša umetniška vizija zaključena ko delo zaključite?

Sem omejeno odprta za predloge.

Kaj je vaš namen kot avtor, kakšne občutke ali reakcije želite izzvati iz bralcev?

Ničesar ne želim izzvati. Če se občutki zgodijo, toliko bolje. Najboljša reakcija kolegice: Vesna, jaz tvojih pesmi sploh ne razumem, so mi pa zelo všeč.

Jemljete pisanje kot delo, hobi ali kaj drugega?

Pisanje je zame prijetna obveza.

Kdaj je knjiga zaključena?

Ko tako čutim.

Kakšen je vaš postopek pisanja?

Navdih, pisanje, ponovno branje, včasih spreminjanje.

Kakšno je pri vas razmerje med idejo in rokodelstvom?

A? Saj nisem obrtnik ali jamski človek, da bi s klinom vklesala svoje verze.

Kakšna je vaša poetika, katere standarde v besedilu skušate doseči?

Pišem po navdihu, največkrat v prostem verzu. Nobenih standardov.

Kakšna je za vas razlika med pisanjem poezije, proze, dramatike, esejistike, publicistike in neumetniških besedil?

Vsako se lotevaš na drugačen način.

Bi bili zaradi literature raje slavni ali bogati?

Nič od tega.

Kaj je za vas knjiga v prvi vrsti, umetniški izdelek ali prodajni artikel?

Seveda umetniški izdelek.

Kaj za vas pomeni oddati tekst, izdati tekst, promovirati tekst?

Dati sebe na ogled, nekaj zaključiti, veseliti se izdaje knjige.

Opišite bralca.

Človek brez starosti, v udobnih oblačilih sedi v bralnem kotičku z dovolj svetlobe, ob njem pijača. Sam v vesolju.