Kmetovalci, pozor! Marčevski mraz 2025 se lahko ponovi – ste pripravljeni?

13 hours ago 11

ARTICLE AD

Ko je Slovenija 18. marca 2025 zjutraj odprla oči, so šipe pokale in avtomobili izgledali, kot da so prespali pod Arktiko. Temperatura na Kredarici? Minus šestnajst celzija. Ne pretiravamo. In ne, ni bil april. Bil je marec. Sredi pomladi.

ZRAK, KI JE OHLADIL VSE

Med 18. in 20. marcem se je nad našimi kraji zgodil meteorološki preobrat. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) se je ciklon, ki je med 13. in 16. marcem še nosil padavine s seboj, umaknil nad Črno morje. In takoj za njim – bum! – z višin je udaril surov arktični zrak.

Zelo suha in hladna zračna masa se je s pomočjo anticiklona razlila čez srednjo Evropo. “Zračna masa je dotekala iznad Arktike in skrajnega severa Atlantskega oceana,” potrjuje poročilo NOAA iz 18. marca. Ta mešanica suhosti in hladnosti – v meteorološkem jeziku temu pravijo recept za termični šok – je vztrajala nad Slovenijo tri dni. Rezultat? Najnižje marčevske temperature v zadnjih letih.

JE TO ŠE MAREC ALI NOVA ZIMA?

Najnižje temperature, izmerjene med tem mini valom mraza, so bile konkretne. Na Kredarici so 18. marca namerili –16,8 °C. V Babnem Polju –9,6 °C. Logatec –8,2 °C. Ljubljana Bežigrad –3,4 °C. Tudi doline Primorske niso ušle: v Biljah –3,3 °C, v Tomaju –2,7 °C, Portorož –1,6 °C. Edina svetla točka? Koper Markovec. Tam je 19. marca temperatura ostala nad ničlo – 0,3 °C.

Če mislite, da so to morda nove rekordne vrednosti – niso. So pa bile za kar 10 °C nižje od marčevskega povprečja. Zgodovina pozna hujše primere. Recimo: 20. marca 1962 je Babno Polje doživelo –25,3 °C. A vseeno – v dobi podnebnega segrevanja takšne skoke pričakuje le redkokdo.

POTEM SE JE VETER UMIRIL

Zanimivo je bilo spremljati, kako so se temperature oblikovale iz dneva v dan. Noč na 18. marec je bila še nekoliko vetrovna, kar je preprečilo ohlajanje tal. A že naslednjo noč – brez vetra in brez oblakov – je udarilo. Po podatkih ARSO se je ozračje hitro ohladilo, predvsem v mraziščih in kotlinah. 19. marec je bil daleč najbolj hladen dan – in jutro.

“Ko smo ob petih zjutraj šli pogledat termometer, smo morali najprej razbiti led z njega,” je povedal Branko iz okolice Kočevja. Sliši se kot šala – pa ni bila.

JE TO POSLEDICA SEGREVANJA?

Paradoksalno, kajne? V času, ko se planet segreva, smo priča takšnemu vdoru mraza? Ampak to je pravzaprav ena najbolj zanimivih stvari podnebnih sprememb – postajajo vse bolj kaotične.

Povprečna marčevska temperatura v Sloveniji se je od leta 1960 do danes zvišala za skoraj 3 °C. To pomeni: ob enakih vremenskih pogojih, kot so bili leta 1962, bi bile takratne temperature danes za nekaj stopinj višje. In res so bile. V poročilu ARSO iz aprila 2025 piše, da je bil letošnji dogodek – ob primerljivi zračni masi – precej blažji kot v prejšnjem stoletju.

A pozor. Ne pomeni, da nevarnosti ni. Leta 2021 je podobna ohladitev že povzročila obsežno pozebo. Letos? Po ocenah kmetijskih svetovalcev, ki jih je 21. marca objavil portal Kmečki glas, je škoda predvsem na breskvah in zgodnjih češnjah. Še posebej na Štajerskem in v spodnji Savinjski dolini.

KDO JE TRPEL, KAJ TO POMENI ZA NAPREJ

Kmetijstvo je bilo pričakovano najbolj na udaru. Če rastlina misli, da je pomlad, potem je vsak mraz lahko katastrofalen. “Pri nas v sadovnjaku smo izgubili skoraj polovico zgodnjih marelic,” je dejal sadjar Miha V. iz okolice Krškega.

Tudi vinogradniki so bili na trnih. Čeprav večina sort še ni popolnoma odgnala, je bilo v Vipavski dolini in na Goriškem opaziti škodo na posameznih legah. Še bolj tvegano pa je bilo za čebelarje – ko se čebele prezgodaj prebudijo, nato pa pride mraz, lahko to pomeni propad cele družine.

KO STROKOVNJAK GOVORI

“Čeprav se zdi, da je bila to samo nenavadno mrzla pomladanska epizoda, v resnici takšni dogodki postajajo vse pogostejši. Nihanja bodo v prihodnosti še izrazitejša,” je komentiral hišni klimatolog.

Po njegovem mnenju je težava ravno v nepredvidljivosti: “Ne gre več za to, da je vreme toplejše ali hladnejše – temveč da ni več stabilno.”

KAJ NAS LAHKO NAUČI HLADNO JUTRO?

Čeprav so temperature zdaj že višje in na vrtovih že dehtijo narcise, velja to izkušnjo vzeti resno. Slovenija – s svojo razgibano pokrajino in občutljivo kmetijsko strukturo – je ranljiva.

Zato je vsako takšno dogajanje lahko opozorilo. Da potrebujemo boljše opozorilne sisteme. Da se je treba v kmetijstvu še bolj prilagoditi – z vrstami, sortami, tehnikami pridelave. Da potrebujemo skupni odziv, ne samo posameznih alarmov na lokalni radijski postaji.