Klemen Klinar na Srečanja pod slamniki o hišnih imenih na Domžalskem

Prvi pogovor v novi sezoni Srečanj pod slamniki so posvetili starim hišnim imenom na Domžalskem. Hišna imena so del slovenske nesnovne kulturne dediščine, po drugi strani pa tudi del identitete vsakega posameznika, ki živi v hiši s hišnim imenom ali iz nje izhaja.

Ljudje so se včasih med seboj bolj kot po priimkih poznali po hišnih imenih. Spremljala so jih od otroštva, ko so jih ljudje spraševali »Čigav pa si ti?«, vse do smrti, ko so na nagrobnik običajno zapisali tudi hišno ime.

V občini Domžale je v zadnjih petih letih potekal projekt Stara hišna imena, ki je obsegal zbiranje in obeleževanje hišnih imen. V pogovoru z nosilcem projekta Klemnom Klinarjem so v Slamnikarskem muzeju predstavili rezultate, ugotovitve in zanimivosti ob zaključku dela. Pogovor je vodila Cveta Zalokar.

Srečanje pod slamniki je potekalo v Slamnikarskem muzeju v Domžalah v sredo, 21. oktobra 2026. Gost je bil Klemen Klinar, geograf in vodja raziskovalnih ter terenskih projektov ohranjanja nesnovne kulturne dediščine, ki že več let intenzivno vodi projekt »Stara hišna imena v občini Domžale«.

Projekt je potekal pod okriljem občine in je del širše pobude, ki obsega že več kot 24 občin na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji. Glavni namen je zbrati in zapisati stara hišna imena ter z brezplačnimi glinenimi tablicami označiti stare domačije. S tem se ohranja edinstvena lokalna identiteta, saj so se ljudje v preteklosti med seboj poznali predvsem po hišnih imenih in ne po uradnih priimkih.

Kot je povedal gost pogovornega večera Klemen Klinar, so stara hišna imena del slovenske nesnovne kulturne dediščine in so vpisana v državni register, pomembna pa so tudi kot del posameznikove identitete v kraju.

V pogovoru je ob slikovnem prikazu na projekcijskem platnu predstavil začetek projekta v Domžalah, kjer je potekalo zbiranje soglasij za označitev domačij z brezplačnimi oranžnimi glinenimi tablicami, na katerih so hišna imena zapisana v narečnem izgovoru.

Z željo, da bi obeležili čim več hišnih imen in s tem ohranili to slovensko posebnost, so na Občini Domžale lastnike povabili, naj se odločijo za namestitev tablic.

V okviru projekta, ki obsega že 24 občin na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji, je predvidena tudi obeležitev različnih krajevnih govorov. Zapisi na Domžalskem tako odražajo značilnosti lokalne govorice Domžal in okolice.

V njej na primer izvorni samoglasnik večkrat oslabi v polglasnik. Pri zapisu imena je uporabljen znak za polglasnik Ə, ki se izgovori kot »e« v besedi »pes«. Značilen je tudi pojav ukanja: »o« se v določenih primerih izgovarja kot »u« (na primer čokolada kot »čukulada«).

V knjižnem jeziku se napiše Pri Špórnu, v lokalnem govoru pa izgovori Pәr Špórnә. Med primeri so tudi Pr Mәkvávž, Mәžnárija, Pər Flərín – Pri Flerinu in Pər Lénčkə – Pri Lenčku.

Posebnost projekta pod vodstvom Klemna Klinarja je, da se hišna imena na tablice zapišejo v pristnem narečnem izgovoru. Popisovanje je potekalo v več fazah in je zajelo številne krajevne skupnosti ter naselja.

Kot je povedal Klemen Klinar, zbirajo imena, ki so v živi rabi vsaj od leta 1940, saj to dokazuje, da je ime preživelo vsaj tri generacije in prebrodilo obdobje povojne urbanizacije.

»Hišna imena so že od nekdaj pomembna za razpoznavanje hiš in ljudi na vasi, označujejo najmanjšo naselitveno enoto, to je posest ali bivanjski prostor. Pomembna so bila zlasti v časih, ko še ni bilo zemljiških knjig. Ime se je držalo hiše in posestva, čeprav so se lastniki menjavali. Hišna imena so bila tudi osnova družinskih imen, imen naselij in vasi, zato so dragocen del kulturne dediščine, zgodovine kraja in naroda,« je dejal Klemen Klinar v pogovoru.

Kot je še povedal, se vsa zbrana imena trajno zabeležijo na portalu Slovenska hišna imena, izidejo pa tudi v knjižnih brošurah.

Obiskovalci pogovora so prejeli tudi tri knjižice s slikami in imeni posameznih domačij, ki jih je financirala Občina Domžale.

V prvi knjižici »Kako se pa pri vas reče?« so opisana hišna imena v krajevnih skupnostih Dragomelj–Pšata in Ihan ter v katastrski občini Študa.

Druga knjižica vsebuje hišna imena v krajevnih skupnostih Dob, Krtina in Vir, tretja pa hišna imena v Domžalah – nekdanjih naseljih Spodnje Domžale, Zgornje Domžale in Stob – ter v Depali vasi in Zaborštu.

Četrta knjižica zajema krajevne skupnosti Homec–Nožice, Preserje, Radomlje in Rova.

Več o pogovoru si lahko ogledate v videoposnetku. Če bi si radi ogledali knjižice s hišnimi imeni, obiščite spletno stran https://www.hisnaimena.si/knjizice/.

Avtor: Miro Pivar
Foto in video: Simona Pivar

The post Klemen Klinar na Srečanja pod slamniki o hišnih imenih na Domžalskem appeared first on domžalec.si.