Kje v Sloveniji trenutno rastejo lisičke? Oglejte si seznam lokacij

1 day ago 11

ARTICLE AD

Ko v gozdovih zadiši po dežju in se tla prepojijo z vlago, za mnoge nastopi čas največjega veselja — sezona gobarjenja. Med vsemi gobami pa imajo lisičke prav posebno mesto. So ene najbolj priljubljenih, varnih in okusnih gob, ki jih pri nas nabiramo že stoletja. Njihov značilni oranžno-rumen klobuk je prava paša za oči, okus pa jih uvršča med kulinarične dragocenosti.

Kdaj je čas za nabiranje lisičk?

Lisičke običajno začnejo poganjati konec pomladi, njihova sezona pa traja čez poletje in pogosto vse do jesenskih deževij, če so vremenske razmere ugodne. Najpogosteje jih bomo našli od junija do oktobra, po dobrih nalivih in vlažnih obdobjih, ko tla zadržijo dovolj vlage za njihovo rast.

A pozor: lisičke so kapriciozne. Včasih jih bo v določenem gozdu polno, drugič komaj kakšna. Na njihov pojav vplivajo predvsem količina padavin, temperatura in splošno stanje tal.

Kje jih najdemo?

Lisičke najraje uspevajo v mešanih gozdovih. Rade imajo:

bukove, smrekove in borove gozdove
rahlo kisla, zrahljana in vlažna tla
senčne lege in pobočja
pogosto rastejo na istih mestih več let.

Če enkrat odkrijete dober lisičji plac, se vam splača tja vračati leto za letom.

Najboljša slovenska rastišča gob (tudi lisičk):

Pohorje: Ruše, Hoče, Zreče, Areh, Rogla in Lovrenška jezera so znana po jurčkih, lisičkah in sirovkah.
Kočevski gozdovi: Okolica Kočevja, Ribnice in reke Kolpe je raj za jurčke, lisičke, štorovke in dežnikarice.
Notranjska: Cerknica, Bloška planota, Loška dolina in Babno Polje slovijo po bogatih gozdovih polnih lisičk in jurčkov.
Bohinj: Pokljuka, Jelovica, Ribčev Laz, Stara Fužina in Vogel so znani po jurčkih, dežnikaricah in črnih trobentačah.
Gorenjska: Okoli Tržiča, Ljubelja, Begunjščice, Kranjske Gore in Radovljice najdete veliko lisičk, jurčkov in štorovk.
Trnovski gozd in Nanos: Predmeja, Čepovan, Col in okolica Nanosa na Primorskem so polni mavrahov, jurčkov in lisičk.
Kras: Divača, Vilenica, Lipica in Škocjanske jame nudijo odlične razmere za marele, črne trobentače, jurčke in lisičke.
Kočevski Rog: Gozdovi okoli Kočevske Reke in Starega Loga so prava zakladnica redkih gob, jurčkov, štorovk in sirovk.

Kako jih pravilno nabiramo?

Gobarjenje ima svoja pravila — tako zaradi narave kot varnosti.

Nikoli ne trgamo gob z vsemi koreninami. Lisičke previdno odrežemo ali zasukamo tik nad tlemi, da ohranimo micelij (glivično mrežo v zemlji) nepoškodovan.
Uporabljajmo košare ali zračne posode. Plastične vrečke niso primerne, saj gobe v njih zadržujejo vlago in začnejo hitro gniti.
Nabirajmo le zdrave primerke. Preveč zmehčane ali črvive lisičke raje pustimo v naravi.

Pravila nabiranja gob v Sloveniji

Zakonodaja v Sloveniji je jasna in varuje tako naravo kot gobarje. Na dan lahko posameznik nabere največ 2 kilograma gob, pri čemer je dovoljeno tudi nabrati eno gobo, ki je težja od 2 kilogramov. Prepovedana je uporaba vseh pripomočkov za nabiranje, ki bi lahko poškodovali tla ali micelij, kot so grabljice, metlice in podobno.

Gobe je treba že na rastišču grobo očistiti, odstraniti zemljo, listje in druge nečistoče. Nabranih gob ne smemo prenašati v plastičnih vrečkah, ampak samo v trdni in zračni embalaži, pri čemer so košare najboljša izbira. Prepovedano je tudi namerno uničevanje gob ali poškodovanje rastišč. Ta pravila pomagajo, da bodo naši gozdovi bogati z gobami tudi za prihodnje generacije.

Kako prepoznati lisičke?

Lisičke je dokaj lahko prepoznati, a previdnost nikoli ni odveč:

Klobuk: značilno lijakast, oranžen do rumen.
Pod klobukom: namesto lističev ima »žilaste gube«, ki potekajo navzdol po betu.
Bet: čvrst, trden, v barvi klobuka ali svetlejši.
Vonj: prijetno saden, malce po marelicah.
Meso: belo do rumenkasto, čvrsto, pri prelomu se ne lomi na vlakna.

Lažne lisičke — na kaj moramo biti pozorni

Neizkušeni gobarji včasih lisičke zamenjajo s strupeno lažno lisičko (Hygrophoropsis aurantiaca). Ključne razlike so:

Lističi: pri lažni lisički so mehkejši, tanjši in bolj gosti.
Barva: pogosto je nekoliko bolj oranžna kot prava lisička.
Vonj: nima značilnega prijetnega vonja po marelicah.
Rastišče: pogosto raste na štorih in gnijočem lesu, medtem ko prave lisičke najraje rastejo na gozdnih tleh.

Če niste 100 % prepričani, katero gobo ste nabrali — je sploh ne nabirajte!

Kako jih pripravimo in shranimo?

Lisičke sodijo med najbolj cenjene kulinarične gobe. Primerne so za omake, rižote, jajčne jedi, testenine, juhe in priloge k mesnim jedem. Pred pripravo jih očistimo s čopičem ali suho krpo. Lisičk ne peremo z vodo, ker se hitro napijejo tekočine in izgubijo teksturo ter okus.

Za shranjevanje:

Zamrzovanje: najprej jih rahlo popražimo na suhem, nato ohladimo in zamrznemo.
Sušenje: primerne so tudi za sušenje, čeprav nekoliko izgubijo okus.
Vložene: lahko jih vložimo v kis ali olje.

Zdravilne lastnosti lisičk

Lisičke niso le okusne, temveč tudi hranljive. Vsebujejo:

vitamine A, B, D in C,
veliko beta karotena,
kalij, železo, baker in cink,
veliko vlaknin in malo kalorij.

Poleg tega vsebujejo snov hitinmanozo, za katero raziskave kažejo, da naj bi delovala proti nekaterim zajedavcem v prebavnem traktu.

Zanimivost: lisičke in ljudska tradicija

V Sloveniji so lisičke že dolgo del poletnega nabiralništva. Pogosto so jih v preteklosti nabirali tudi otroci, ki so jih poznali že od malih nog. Zaradi značilne barve in vonja so bile ene prvih gob, ki so jih učili prepoznavati. Poleg tega so bile včasih v mnogih podeželskih gospodinjstvih pomemben vir dodatne prehrane po deževnih obdobjih.

Napisal: K. J.

Viri: deloindom.delo.si, klepetobkavi.si, metropolitan.si

The post Kje v Sloveniji trenutno rastejo lisičke? Oglejte si seznam lokacij first appeared on NaDlani.si.

Read Entire Article