Kje v Sloveniji počivajo ptice žerjavi in koliko kilometrov lahko preletijo?

Nad Slovenijo se te dni že pojavljajo jate žerjavov, ki potujejo proti prezimovališčem v južni Evropi. Nekatere našo državo preletijo brez postanka, druge pa se ustavijo predvsem na Cerkniškem jezeru in Ljubljanskem barju. V enem selitvenem dnevu lahko žerjavi preletijo več sto kilometrov, ob ugodnih razmerah tudi okoli 500 kilometrov ali več.

Začetek letošnje jesenske selitve je 20. oktobra potrdilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Prve jate so že opazili, večje število preletov pa pričakujejo v prihodnjih tednih, predvsem novembra.

Žerjave prepoznamo po značilnem glasnem oglašanju, ki spominja na trobljenje, in po velikih jatah, ki na nebu pogosto oblikujejo črko V. Njihova selitev je eden najbolj opaznih jesenskih pojavov v slovenski naravi.

148 žerjavov ob selitvi na jug, 27. oktober 2026, Grafika: Vse za moj dan

Kje se žerjavi ustavljajo med preletom Slovenije?

Najpomembnejše znano postajališče žerjavov pri nas je Cerkniško jezero. Območje jim ponuja prostrane odprte površine, mokrišča in dovolj hrane, da si lahko po dolgem letu odpočijejo.

Po podatkih DOPPS se žerjavi pogosto ustavljajo tudi na Ljubljanskem barju. Na obeh območjih jih lahko opazujemo na njivah in travnikih, kjer iščejo hrano, ali na mirnejših mokrih površinah, kjer počivajo.

Cerkniško jezero je najpomembnejše postajališče

Cerkniško polje leži na eni ključnih selitvenih poti skozi Slovenijo. Ptice na poti proti jugozahodu pogosto sledijo nižinam in dolinam, ki jim omogočajo lažje premagovanje razgibanega terena.

Strokovni podatki Notranjskega regijskega parka kažejo, da se na Cerkniškem polju med selitvijo ustavlja več tisoč žerjavov na sezono.

Opazovanja iz jeseni 2022 so pokazala, da so žerjavi prenočevali predvsem v osrednjem delu jezera, na Martinjskih blatih ter na območju Osredkov do Benetka.

Čez dan so hrano iskali zlasti na poljih med Cerknico, Marofom, Dolenjim Jezerom in Dolenjo vasjo.

Takšna območja so za selivke pomembna, saj lahko na njih nadomestijo energijo, ki jo porabijo med večurnim letenjem.

Ljubljansko barje in druga odprta območja

Drugo pogosto postajališče je Ljubljansko barje, kjer žerjavi najdejo odprto pokrajino, travnike in njive.

Jate je mogoče opaziti tudi drugod po Sloveniji, zlasti v Pomurju, Podravju in na območjih, ki ležijo ob njihovih selitvenih poteh. Vendar vsak opažen prelet še ne pomeni, da so ptice tam tudi pristale.

Žerjavi za postanek običajno izbirajo dovolj odprta in mirna območja, kjer lahko pravočasno opazijo morebitno nevarnost.

Če jih opazimo na tleh, se jim ne približujemo. Najbolje jih je spremljati z daljnogledom in jim omogočiti nemoten počitek.

Koliko kilometrov lahko preletijo v enem dnevu?

Žerjavi so izredno vzdržljivi letalci. Med aktivno selitvijo lahko v enem dnevu prepotujejo približno 300 do 500 kilometrov, čeprav je dejanska razdalja odvisna od vetra, vremena in razpoložljivih postajališč.

Raziskava selitev navadnih žerjavov, objavljena leta 2025 v znanstveni reviji Animal Biotelemetry, je pri spremljanih pticah pokazala, da so med jesensko selitvijo v povprečju napredovale približno 389 kilometrov na dan. Pri posameznih pticah so bile zabeležene tudi večje dnevne razdalje.

To pa ne pomeni, da vsak dan preletijo enako razdaljo.

Ob ugodnem vetru lahko v enem dnevu opravijo zelo dolg del poti, medtem ko ob slabem vremenu ostanejo na postajališču in počakajo na boljše razmere.

Med takšnimi postanki si povrnejo energijo in iščejo hrano. Na jedilniku imajo semena, koruzo, druge rastlinske dele, žuželke in manjše živali.

Kam potujejo žerjavi, ki preletavajo Slovenijo?

Žerjavi, ki jeseni prečkajo našo državo, prihajajo predvsem iz severne in vzhodne Evrope. Med njihovimi gnezditvenimi območji so Finska, baltske države in druga območja severovzhodne Evrope.

Na poti proti jugu se številni ustavijo na velikih mokriščih Panonske nižine, nato pa nadaljujejo pot proti Sloveniji in Italiji.

Pomembna prezimovališča imajo v Franciji in Španiji, del ptic pa zimo preživi tudi v Italiji ali severni Afriki.

Ob milejših zimah se lahko nekatere jate ustavijo bližje svojim gnezditvenim območjem kot nekoč. Jesenska selitev traja več tednov, pri nas pa je običajno najbolj izrazita novembra.

Lani so v Sloveniji opazovali več kot 86.000 žerjavov

DOPPS je ob začetku letošnje selitve objavil podatke za jesen 2025. V Sloveniji so takrat zabeležili 86.461 žerjavov v 721 jatah. Po številu opazovanih ptic je bila to tretja najizrazitejša jesenska selitev doslej. Več kot 100.000 žerjavov so zabeležili v letih 2022 in 2024.

Podatki kažejo, da žerjavi vse pogosteje preletavajo našo državo, kar je povezano tudi s povečevanjem evropske populacije.

Pri tem je treba upoštevati, da lahko opazovalci isto jato zabeležijo na različnih koncih Slovenije. Zato število opazovanj ne pomeni nujno enakega števila različnih ptic. Žerjavi sicer pri nas praviloma ne gnezdijo. DOPPS je v sezoni 2025/2026 zabeležil tudi žerjava, ki je poletje preživel v Sloveniji, kar je zanimiv podatek o spreminjanju njihove prisotnosti pri nas.

Ptice žerjavi: Selitev, oglašanje in prisotnost v Sloveniji

Objava Kje v Sloveniji počivajo ptice žerjavi in koliko kilometrov lahko preletijo? se je pojavila na Vse za moj dan.