Kje je poletje? In kako neobičajno vreme vpliva na naravo?

Po zaporednih letih z dolgotrajnimi vročinskimi valovi in sušo se letos vreme odvija drugače: manj sončnih dni, več dežja, nižji večerni temperaturni ekstremi, in celo avgust, ki je običajno najbolj vroč mesec, se je začel z občutki zgodnje jeseni.

A čeprav se “lažje diha”, narava takšne spremembe občuti na svoj način …

Vlažno poletje – raj za gobe, a tudi za škodljivce

Daljša obdobja vlage brez izrazite vročine so idealna za nekatere organizme – med njimi polže, komarje, glive in druge mikroorganizme, ki lahko povzročijo težave. Že v začetku avgusta se po gozdovih pojavljajo gobe, ki jih običajno najdemo šele septembra.

Spremembe na dolgi rok

Pri pticah in drugih prostoživečih živalih lahko vremenske spremembe vplivajo na razmnoževanje, selitve in prehranske vire. Čeprav se spremembe ne zgodijo takoj, lahko niz takšnih “nenavadnih” sezon postopoma poruši naravne cikle. Podobno velja za medonosne in divje opraševalce, ki jih pogosto zmedejo nenadni prehodi med suhim in deževnim obdobjem.

Vreme in podnebne spremembe

Podnebne spremembe ne pomenijo nujno le višjih temperatur, ampak predvsem večjo nepredvidljivost. Namesto zanesljivih letnih časov smo vse pogosteje priča prepletanju značilnosti različnih sezon: pomladne temperature sredi zime, suša spomladi, poplave poleti.

ARSO že dalj časa opozarja, da so ekstremi — tako vročina kot obilne padavine — vse pogostejši in intenzivnejši.

Za naravo v Sloveniji, ki je izjemno pestra – a tudi ranljiva, tovrstno nihanje lahko prinaša povečano tveganje za izgubo ravnotežja v ekosistemih. Hkrati pa odpira vprašanje, kako bomo prilagodili kmetijstvo, gozdarstvo in varstvo narave na vedno manj predvidljive razmere.

The post Kje je poletje? In kako neobičajno vreme vpliva na naravo? appeared first on Eko Dežela.