ARTICLE AD
Najnovejši obveščevalni podatki razkrivajo, da je Kitajska na otokih v Južnokitajskem morju vzpostavila mrežo vojaških oporišč, ki skupaj obsegajo okoli 3200 hektarjev. Po navedbah portala abc.net.au so nekatere od teh baz že opremljene za izstrelitev jedrskih bombnikov.
Satelitski posnetki, ki jih je analizirala pobuda za preglednost pomorstva Azije v okviru Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS), prikazujejo obseg hitre širitve kitajske infrastrukture v regiji. Direktor pobude Gregory Poling je ocenil, da je takšen razvoj zaskrbljujoč za Avstralijo in regionalne zaveznike, kot sta Japonska in ZDA.
„Kitajska ima zdaj na teh bazah obsežno vojaško infrastrukturo,“ je dejal in izpostavil pristanišča, dolge vzletno-pristajalne steze, več kot 72 hangarjev za lovska letala na treh ključnih otoških bazah, položaje za rakete zemlja–zrak in protiladijske križarke ter napredno radarsko, senzorsko in komunikacijsko opremo.
V začetku maja je Reuters poročal o namestitvi dveh bombnikov H6K, ki lahko nosita jedrsko orožje, na otoku Woody v arhipelagu Paracel. Abdul Rahman Yaacob z inštituta Lowy je ocenil, da gre za „zelo zaskrbljujoč“ razvoj za Avstralijo, saj imajo letala doseg, ki pokriva avstralsko ozemlje. „Tri baze v verigi Spratly so zdaj sposobne tudi pristati s temi bombniki,“ je dodal.
Kitajska nadzoruje tudi plitvino Scarborough Shoal, ki jo je prevzela leta 2012, in tam ohranja stalno prisotnost obalne straže. Po besedah dr. Yaacoba si Peking prizadeva območje „spremeniti v kitajsko jezero“.
Hitro širjenje in zgodovinske teritorialne trditve
Peking zatrjuje, da so otoki legitimna razširitev kitajskega ozemlja, sklicujoč se na zgodovinske pravice do Južnokitajskega morja. Avstralska vlada to zavrača in kitajsko gradnjo označuje kot nezakonito po mednarodnem pravu.
Po podatkih CSIS Kitajska danes nadzoruje 20 oporišč na Paracelskih otokih in sedem na Spratlyjevih otokih, od katerih so štiri popolnoma delujoče pomorske in zračne baze. Na grebenu Mischief so analitiki zaznali hangarje za lovce, raketna zaklonišča in visokofrekvenčne radarske sisteme. „Kitajska lahko vidi, sliši in komunicira čez Južnokitajsko morje na način, kot ga ne more nihče drug, vključno z Združenimi državami,“ je dejal Poling in dodal, da bi „v laguno ene od baz lahko spravili celotno ameriško pomorsko oporišče Pearl Harbor“.
Kitajska utemeljuje svoje ozemeljske zahteve z „črto devetih črt“, prvič objavljeno leta 1947, ki zajema večino spornega območja. „Gre za revizionistično zgodovinsko fantazijo Kitajske komunistične partije, ki pa je nič manj nevarna,“ je opozoril dr. Yaacob in primerjal situacijo z ruskim utemeljevanjem invazije na Ukrajino.
Umetni otoki, ki so nastali z izkopavanjem peska z grebenov in betoniranjem površin, so po ocenah ameriške vlade in CSIS povzročili uničenje tisočev hektarjev koralnih grebenov. „Kitajska je uničila več kot 4000 hektarjev koralnih grebenov na Spratlyjih in Paracelih ter dodatno poškodovala vsaj 20.000 hektarjev morskega dna,“ je dejal Poling.
Nekdanji poveljnik ameriške pacifiške flote admiral Harry Harris je otoške verige poimenoval kitajski „Veliki peščeni zid“. Po podatkih raziskav sta Kitajska in Vietnam skupaj odgovorna za 98 odstotkov celotnega uničenja koralnih grebenov v Južnokitajskem morju. Znanstveniki opozarjajo, da se usedline, onesnažene s težkimi kovinami in nafto, vračajo v morje ter ogrožajo morski ekosistem.
Foto: Pixabay/fotografija je simbolna
Morda vas zanima tudi
Objava Kitajska je v Južnokitajskem morju zgradila mrežo vojaških oporišč je bila najprej objavljena na Portal24.