Kdo vse nas prehiteva?

Kdo se ne spominja časa, ko je bila Slovenija ne samo najrazvitejša republika nekdanje Jugoslavije, ampak najrazvitejša regija v nekdanji komunistični Evropi? In to ne le nekoliko, temveč z občutnim naskokom. Poslušali smo zgodbe o tem, da bo postala “druga Švica”. Nekdaj največja politična stranka Liberalna demokracija Slovenije si je za eno od svojih volilnih kampanj izbrala slogan “Slovenija, zgodba o uspehu”. Takrat je kazalo, da je novonastala država na dobri poti, da bo sčasoma postala primerljiva z najrazvitejšimi v Evropi in na svetu.

V tem času se je marsikaj spremenilo in mnogo od tega ne na bolje. Slovenija je, kar zadeva ključne kazalnike ekonomske uspešnosti, še vedno med vodilnimi državami v vzhodni in srednji Evropi. Ni pa več nujno čisto na vrhu, saj jo je na ravni bruto družbenega proizvoda na prebivalca, preračunanega na kupno moč, že pred leti prehitela Češka. Nekatere druge države so nam zelo blizu. Med njimi so tiste, na katere so mnogi gledali zviška, saj so v prejšnjih časih njihovi državljani v skromnih avtomobilih vzhodnih znamk in s skromno opremo prihajali na počitnice na Jadran. Čeprav so se ti nekoč pripeljali s škodami (no, tudi te so sedaj nekaj čisto drugega kot v komunističnih časih), wartburgi ali moskviči, prihajajo sedaj z mercedesi, volvi ali beemveji; če so nekoč bivali v šotorih in prikolicah v avtokampih, so sedaj nastanjeni v hotelih, ki sodijo v visoko kategorijo.

Pogleda v našo neposredno soseščino kaže, da Slovenija seveda ne dohiteva svoje severne sosede Avstrije, vedno bolj pa izgublja prednost tudi pred svojo južno sosedo Hrvaško. Tudi nanjo pogosto gledamo zviška kot na manj razvito državo, ki je v nasprotju s srednjeevropsko Slovenijo del Balkana. Hrvaška je imela v zadnjih štirih letih kljub temu višjo gospodarsko rast od Slovenije. Bruto družbeni proizvod na prebivalca je v Sloveniji še vedno višji, vendar se razlika med državama zmanjšuje. Drži sicer, da so na Hrvaškem regionalne razlike bistveno večje kot v Sloveniji, vendar je njihova prestolnica Zagreb po življenjskem standardu že precej blizu Ljubljani.

Vzrok za zaostajanje – (ne)prelom s komunistično preteklostjo

To, kar bode v oči, je dogajanje na poslovnem področju. Če se je na začetku tranzicijskega obdobja zdelo, da bodo slovenska podjetja dominirala na ozemlju nekdanje države, smo v zadnjem času priča dejstvu, da nekatera nekoč paradna slovenska podjetja prevzemajo hrvaški kupci. Mercator, Kolinska, Panvita in Celjske mesnine so le nekatera od njih. Pri tem seveda ne gre za kakšno zaroto, ampak preprosto za boljše upravljanje s podjetji. V navezavi na to je še posebej pomembno, da je hrvaško institucionalno okolje postalo prijaznejše podjetnikom, saj skrbi za občutno nižje obdavčitve plač, manj administrativnih ovir in manj ideološko motiviranih prepovedi prodaje izdelkov v primerjavi s Slovenijo, ki se v času Golobove vlade kopičijo (tipičen primer je nedavna prepoved elektronskih cigaret z okusi). Vse to tvori ugodnejše okolje za snovanje in udejanjanje poslovnih idej.

Rdeča zvezda – simbol razvojnega zaostanka (Foto: Bobo)

Ne gre pa samo za spodbudnejše poslovno okolje. Vzroki za to, da Slovenijo dohitevajo – in v mnogih ozirih prehitevajo – nekatere druge nekdanje komunistične države s Hrvaško vred, izvirajo globlje. To se nanaša predvsem na globino preloma s komunistično preteklostjo. Tudi na Hrvaškem sicer obstajajo komunistični “jugonostalgiki”, ki opletajo z rdečimi peterokrakimi zvezdami in ki so od časa do časa precej glasni, vendar takšni predstavljajo nekakšno kurioziteto in so bolj kot ne predmet posmeha. Njihov učinek na volilno telo je zelo majhen in tudi v levo usmerjenih strankah imajo omejen vpliv. Medtem obstajajo v Sloveniji ljudje, ki slavijo nekdanji režim in njegove “heroje” ter so na oblasti. Tudi njihove politike so posledično v sozvočju z njihovim slavljenjem. Če bo šlo tako naprej, nas bo južna soseda v najpozneje desetih letih prehitela na ravni ključnih razvojnih kazalnikov.

Dr. Matevž Tomšič