Čakalne vrste v zdravstvu: Oblast jih prikriva, javnost terja odgovore

Ministrstvo za zdravje je obljubilo javno objavo podatkov o čakalnih vrstah v zdravstvu. Tega doslej še ni storilo. Po naših informacijah zaradi tega, ker so se čakalne vrste znova podaljšale. A tokrat imajo izgovor. Za stanje v čakalnih vrstah naj ne bi vedeli zaradi implementacije nagradnje nekaterih informacijskih sistemov. 

Zakaj še vedno “ne vedo”, kakšno je stanje čakalnih vrst? Na UKC pravijo, da so upravljanje čakalnih seznamov uskladili s spremembami v pravilniku, ob tem pa je bilo predvidenih več informacijskih nagradenj na nacionalni ravni, vključno z uvedbo izračuna koeficienta čakalne dobe.

Kot pravi oblast, je namen uvedbe koeficienta relativne čakalne dobe enakopravneje obravnavati bolnike in skrajšati najdaljše čakalne dobe, poroča MMC. Stanje naj bi bilo “relativno stabilno”, kar pravzaprav ne pove ničesar o gibanju trenda čakalnih vrst. Realativno stabilno lahko pomeni tudi stabilno povečevanje čakalnih vrst. Da se čakalne vrste ne skrajšujejo, namiguje tudi izjava vodstva UKC, kjer navajajo, da se trudijo skrajševati čakalne vrste, pri čemer pa upoštevajo razpoložljivost kadrov in prostorov. Številni naj bi bili trenutno v prenovi.

V UKC Maribor so bolj odkriti, priznavajo, da se čakalne vrste niso skrajšale. Še najbolj odkrito pa povedo v Splošni bolnišnici Novo mesto, kjer pravijo: “Z nekaterimi ukrepi nam je na posameznih področjih uspelo skrajšati čakalne dobe, na nekaterih področjih ostajajo čakalne dobe nespremenjene ali se celo podaljšujejo, kar je v skladu s trendi, ki jih beleži tudi NIJZ na nacionalni ravni. Napredek je postopen in pogojen z razpoložljivimi viri.”

Zdravstvena oskrba vse manj dostopna

Zdravstvena oskrba je v Sloveniji praviloma vse manj dostopna, tako na ravni družinske medicine kot na ravni specialistične obravnave.

Zdravstvene težave napredujejo po svojem tempu, so del realnosti in ta se ne požvižga na merila in pravilnike ministrstva za zdravje. Kot so nedavno ugotovili v Financah, v Sloveniji ni 74 tisoč predolgo čakajočih posameznikov, temveč 245 tisoč Slovencev, vseh v čakalnih dobah pa več kot 1,6 milijona.

Kot je opozoril dr. Muževič, je že iz podatkov, ki jih mesečno objavlja NIJZ in NE vključujejo vseh podatkov, jasno razvidna rast števila čakajočih in predolgo čakajočih. Primer:

Vir: NIJZ

Vlada Roberta Goloba je skušala z več nepremišljenimi ukrepi čakalne dobe skrajšati, a jih je zgolj podaljšala. Na koncu so se odločili zamaskirati resnico. Spremenili so beleženje predolgo čakajočih bolnikov, tako da so tisti, ki so po starih pravilih na obravnavo čakali predolgo, bili čez noč varno znotraj sprejemljivih meja. Ali pač?

Zakaj javnost nima na razpolago vseh podatkov?

A to očitno še vedno niso vsi podatki. Javnost je letos izvedela, da so celotni podatki o čakalnih vrstah v zdravstvu poslani zgolj ministrstvu za zdravje, javnosti pa je dostopna le tretjina podatkov. NIJZ je letos marca obljubil, da je prišel čas za objavo celotnih podatkov, a javnost tega trenutka še ni dočakala. Oblast se po oceni številnih boji eksplozije kritik na svoj račun, saj so koalicijske stranke v predvolilnem obdobju obljubljale rešitev krize v zdravstvu s svojimi posegi, med drugim tudi v delo zaposlenih v zdravstvu, pa so stanje še poslabšale.

Na ministrstvo za zdravje smo poslali novinarska vprašanja. Odgovor objavimo, ko ga prejmemo.

Ž. K.