Kdo bo zaščiten? Takšna so nova EU pravila za novinarje in spletne platforme

3 hours ago 7

ARTICLE AD

V petek je začel veljati evropski zakon o svobodi medijev (EMFA), ki prinaša strožje ukrepe za varovanje novinarskega dela ter krepitev preglednosti v medijskem sektorju. Nova pravila naj bi okrepila demokratične standarde, uredniško neodvisnost in zaščito virov, hkrati pa uvajajo obveznosti za zelo velike spletne platforme, kot so YouTube, Facebook, Instagram in TikTok. Del zakonodaje sproža razprave o tem, kateri mediji bodo upravičeni do posebnih zaščitnih ukrepov in kako jih bo v praksi mogoče izvajati.

Zakon je namenjen krepitvi svobode tiska in demokracije z večjo preglednostjo lastništva medijev in državnega oglaševanja ter uvedbo zaščitnih ukrepov za novinarje in njihove vire. Ena od prednostnih nalog je pomoč tradicionalnim medijem pri prilagajanju na konkurenco s strani družbenih omrežij in obvladovanje vpliva novih tehnologij, kot je generativna umetna inteligenca.

EMFA od zelo velikih spletnih platform (VLOP), med katerimi so YouTube, Facebook, Instagram in TikTok, zahteva, da zagotavljajo raznolikost medijskih vsebin ter preprečijo samovoljno odstranjevanje ali algoritmično zniževanje vsebin priznanih ponudnikov medijskih storitev (MSP). MSP so opredeljeni kot profesionalne medijske hiše z uredniško odgovornostjo in nadzorom.

Izjava dneva, 10. 8. 2025 [video]

Po ugotovitvah Reuters Institute vse več uporabnikov spremlja novice prav prek teh platform, kar po mnenju raziskovalcev prispeva k „razdrobljenemu alternativnemu medijskemu okolju“, v katerem delujejo podcasterji, YouTuberji in ustvarjalci vsebin na TikToku.

Opredelitev ponudnikov medijskih storitev

Zakon, kot navaja Euractiv predvideva, da se bodo MSP-ji lahko sami prijavili platformam, vendar Evropska komisija še ni izdala smernic o postopku. V posvetovanju, ki se je končalo 23. julija, je Komisija prejela različna mnenja o tem, kdo se kvalificira za status MSP. Trenutno zakon določa merila glede uredniške odgovornosti, preglednosti in neodvisnosti, prihodnje smernice pa bi jih lahko dopolnile.

Izjava dneva, 10. 8. 2025 [video]

Evropska radiodifuzna zveza (EBU) priporoča, da imajo MSP-ji dostop do kontaktne osebe znotraj VLOP-jev, ki pozna področje. Preverjanje javnih radiotelevizij je po oceni organizacije relativno enostavno, večji izziv pa predstavljajo komercialni mediji in vplivneži na družbenih omrežjih. Nekatere države EU že vodijo nacionalne sezname priznanih medijskih organizacij, vendar ti niso usklajeni na ravni celotne unije.

Določba EMFA med merila za status MSP uvršča nadzor nacionalnega regulatorja ali članstvo v samoregulativnem organu. Komisija predlaga, da merila ne bi bila kumulativna, kar podpira tudi Evropska zveza novinarjev (EFJ).

Pri vlogi vplivnežev organizacija News Media Europe meni, da so pravila EMFA dovolj jasna za ločevanje profesionalnih medijev od neprofesionalnih ustvarjalcev vsebin. EFJ pa zagovarja vključitev vplivnežev in blogerjev, ki delujejo profesionalno in spoštujejo standarde, določene pri priznanih samoregulativnih organih.

Generalni direktor lobistične skupine DOT Europe Constantine Gissler poudarja, da je „zaostritev opredelitve ‘ponudnika medijskih storitev’ ključnega pomena“, saj bi v nasprotnem primeru obstajala nevarnost, da bi zaščito, namenjeno legitimnim medijem, uveljavljali tudi zlonamerni akterji.

Izjava dneva, 10. 8. 2025 [video]

Ana Koren

Foto: Freepik